Hrup – kaj lahko storite glede tega

NA KONCU utrudljivega dne se pogreznete v globok spanec. Nenadoma pa vas zdrami lajež psov v soseščini. V postelji se obrnete na drugo stran in upate, da se bo nadležen hrup kmalu polegel. Toda ta še kar traja. Psi bevskajo kar naprej. Nejevoljni, vznemirjeni, ker ne morete spati, in sedaj tudi popolnoma budni se sprašujete, kako lahko ta hrušč prenašajo vaši sosedi.

Ljudje se v prenašanju hrupa zelo razlikujejo. Letalski hrup ne moti tako močno letaliških delavcev, ki živijo blizu proge, kot moti tiste, ki opravljajo delo, ki ni prav nič povezano z letali. In gospodinja, ki uporablja električni sekljalnik, prenaša njegov hrup veliko bolje kot nekdo v sosednji sobi, ki skuša brati knjigo ali gledati televizijo.

Kaj je onesnaženje s hrupom?

Opredelitev, kaj je onesnaženje s hrupom, se od države do države razlikuje. V Mehiki je hrup »vsak neželeni zvok, ki je nadležen oziroma ljudem škodljiv«. Prebivalcem Nove Zelandije je hrup premočan, ko »zaradi svoje narave pretirano moti nekogaršnji mir, lagodje in udobje«.

Slavna znanstvenika, Alexander Graham Bell, izumitelj telefona, in Heinrich Hertz, nemški fizik, sta v tesni zvezi z meritvami zvoka. Z beli oziroma bolj znanimi decibeli (desetina bela) merijo relativno glasnost, s hertzi pa višino tona oziroma frekvenco zvoka. Kadar hrup merijo, v poročilu navadno navedejo decibelsko stopnjo zvoka.a

Kdo pa odloči, koliko moteč je kak zvok? Vi, poslušalec! »Glede tega, kaj je nadležno in kaj ne, je človeško uho še vedno najboljši detektor,« zapaža londonski The Independent.

Posledice hrupa

Uho je »najboljši detektor« hrupa, zato je ta organ očitno najbolj podvržen poškodbam. Če si poškodujete občutljive živčne celice v notranjem ušesu, lahko za vedno oglušite. Res je, da se ljudje različno odzivajo na glasne zvoke. Toda če ste večkrat izpostavljeni zvokom nad 80 ali 90 decibelov, lahko postopoma izgubljate sluh. Tako si lahko v okolju, kjer je stopnja hrupa višja, sluh prej poškodujete.

Revija New Scientist poroča, da lahko mnogi osebni stereokasetofoni, ki jih prodajajo v Franciji, dosežejo tudi 113 decibelov. Iz neke študije navaja, da »je jakost rok glasbe, ki je bila eno uro po osebnem laserskem gramofonu naravnana na največjo glasnost, večinoma presegla 100 decibelov in dosegla vrhunce pri približno 127 decibelih«. Toda hrup, ki je nastal med koncerti v živo, je imel še hujši učinek. Neki raziskovalec je poslušalce, zbrane blizu nakopičenih zvočnikov, našel v nezavestnem stanju. »Pred očmi se mi je meglilo, v telesu mi je odmeval basovski ritem,« pripoveduje, »in od hrupa so me bolela ušesa.«

Kako lahko hrup vpliva na vas? Neki strokovnjak je dejal: »Neprestan hrup zmerne ali velike glasnosti povzroča stres, utrujenost in razdražljivost.« »Hrup nekoga ne oropa le življenjske radosti, lahko ga tudi telesno in duševno stre,« opaža profesor Gerald Fleischer z Giessenske univerze v Nemčiji. Po besedah profesorja Makisa Tsapogasa lahko hrup, vrhu drugih stresnih razmer, povzroči depresijo in organske bolezni.

Če ste hrupu izpostavljeni dlje, lahko to vpliva na vašo osebnost. Ko so britanski vladni raziskovalci vprašali žrtve onesnaženja s hrupom, kaj menijo o tistih, ki so zanj odgovorni, so govorili o sovraštvu, maščevanju in tudi o umoru. Povzročitelji hrupa pa na drugi strani pogosto postanejo agresivni, če so tarče ponavljajočih se pritožb. »Zaradi hrupa je manj človeške nesebičnosti, ustvarja pa se agresivnost in sovražnost,« trdi neki borec proti hrupu.

Večina, ki trpi zaradi onesnaženja s hrupom, opaža, da se njihova zmožnost prenašati motnje postopoma zmanjšuje. Na to gledajo kakor žena, katere hrupni sosedi so glasbo nenehno močno navijali: »Kadar si prisiljen poslušati nekaj, česar ne želiš, te to potre. [. . .] Tudi ko se je hrup končal, smo čakali, kdaj se bo spet pričel.«

Ali potemtakem ni nobene metode, s katero bi končali onesnaževanje s hrupom?

Kaj lahko storite

Hrup je tako splošno razširjen, da se mnogi kratko malo ne zavedajo, kdaj drugim povzročajo nemir. Nekateri bi, če bi to vedeli, nedvomno prenehali z ravnanjem, s katerim druge prizadevajo. Prav zaradi tega boste pri hrupnem sosedu lahko uspeli s prijateljskim nastopom. Ko so se nekateri uradno pritožili nad sosedom, češ da je hrupen, se je ta razjezil. Rekel je: »Menil sem, da bodo, če jih bo hrup tako vznemirjal, prišli naravnost k meni.« Mati, ki je organizirala zabavo za nekaj otrok, je bila presenečena, ko se je pred njo pojavil uradnik, ki je preiskoval pritožbo zaradi hrupa. »Želim si, da bi tisti, ki so se pritožili, potrkali na moja vrata in mi povedali, da niso zadovoljni,« je pripomnila. Nič čudnega ni torej, da je neki britanski okoljevarstveni uslužbenec osupel odkril, da 80 odstotkov tistih, ki so se pritožili zaradi hišnega hrupa, ni nikoli zaprosilo sosedov, naj bodo tišji.

Zadržanost ljudi pred tem, da bi spregovorili s hrupnimi sosedi, kaže, da se med seboj ne spoštujejo. ,Če želim poslušati glasbo, jo lahko. Za to imam vso pravico!‘ Takšen odgovor pričakujejo in ga pogosto tudi dobijo. Bojijo se, da bi hrupen sosed imel njihovo pritožbo za predrznost in bi se zaradi prijaznega predloga, naj zmanjšajo glasnost zvoka, sprli. Kako žalostno to odseva družbo današnjih dni! In kako ustrezna je biblijska izjava, da bodo ljudje v teh ,nevarnih časih‘ na splošno ,samoljubni, prevzetni, surovi in trdoglavi‘ (NW)! (2. Timoteju 3:1–4)

Veliko je odvisno od tega, kako žrtev nastopi. V reviji Woman’s Weekly je glede tega, kako rešiti napeto stanje po agresivni pritožbi, ki je vznemirila žalivca, zapisan naslednji scenarij: »Topel in zelo človeški ,Poglejte, žal mi je, da sem eksplodiral, toda zelo sem že utrujen, ker ne morem spati‘ bo najbrž vse, kar bo potrebno, da se bodo [sosedje, ki se branijo] pomirili.« Morda bodo rade volje odmaknili ojačevalno opremo od sosedske stene in zvok nekoliko utišali.

Ohraniti dobre odnose s sosedi je v resnici vredno. Nekatere krajevne vladne oblasti imajo za to, da bi se nasprotujoči si sosedje pobotali, na razpolago posredovalnice. Zaradi močnih občutij, ki jih izzovejo uradne pritožbe, pa bi morali to, da pokličemo uradno osebo, ki bi jih k čemu prisilila, imeti za »absolutno zadnjo možnost«.

Če načrtujete, da se boste preselili, boste modro ravnali, če boste preverili možne vire hrupa prej, predno dokončno podpišete pogodbo. Trgovski posredniki z nepremičninami priporočajo, da obiščete predvideni dom ob različnem času v dnevu in preverite, ali je tam hrupno. Sosede lahko vprašate, kaj opažajo oni. Če pa se srečate s težavami potem, ko se že preselite v novo bivališče, jih lahko poskusite rešiti po sosedsko. Tožbe namreč navadno spodbujajo k sovražnosti.

Kaj pa, če živite v hrupni soseščini in nimate nobene možnosti, da bi se preselili kam drugam? Ali ste obsojeni na večno trpljenje? Ni nujno.

Kako se zaščititi pred hrupom

Poglejmo, kaj vse bi lahko naredili, da bi svoj dom izolirali pred zunanjim hrupom. Preglejte stene in tla, če so morda v njih razpoke, ki bi jih lahko zapolnili. Bodite še posebej pozorni na mesta, kjer so vstavljene vtičnice za elektriko. Ali so varno pritrjene?

Hrup je pogosto slišati skozi vrata in okna. Manjši pa bo, če oknu dodate še eno stekleno plast (dvojna zasteklitev). In vrata bodo bolje tesnila, če boste na vratni podboj prilepili tanek penast trak. Morda vas cestni hrup v bivalnih prostorih ne bo več motil, če si boste zgradili pokrito preddverje in vstavili še ena vrata.

Cestni hrup resda strahovito narašča, proizvajalci avtomobilov pa neprestano razvijajo nove snovi in metode, da bi v vozilu zmanjšali jakost zvoka. K temu pripomorejo tudi gume, ki tiše tečejo. V mnogih državah so po poskusih z različnimi vrstami cestnih površin izdelali denimo »šepetajoči beton«, pri katerem je nekaj agregata na površini, zato pride guma le tu in tam v stik s cestiščem. Po poročilih je stopnja hrupa na takšni površini pri lažjih vozilih manjša tudi za dva decibela, pri težkih tovornjakih pa za enega. To resda ni videti veliko, toda trije decibeli manj povprečno pomenijo, da je cestni hrup za polovico manjši!

Graditelji cest sedaj konstruirajo avtoceste, skrite za pregradami ali nasipi zemlje, zaradi katerih je hrup občutno manjši. Kjer za to ni prostora, pa stanovanjska področja v bližini avtoceste zaščitijo pred neželenim hrupom s posebej oblikovanimi ograjami, kakršna je denimo tista iz pletenega vrbovja in zimzelenih rastlin na vzhodu Londona.

Ponekod, na primer v pisarnah, morda pomaga, če moteče zvoke premotijo s tako imenovanim belim šumom, kot so atmosferske motnje ali šumenje.b Na Japonskem so prišli na trg tihi klavirji. Ob udarjanju na tipke sproža kladivce električni tok, ki proizvede zvok v igralčevih slušalkah.

Znanstveniki so že mnogo ur prebili v raziskovanju izdelave tako imenovanega protihrupnika. Ta z drugim virom zvoka v bistvu povzroča vibracije, ki nevtralizirajo učinke hrupa. Seveda so s tem povezani še dodatna oprema in stroški, vira težave pa se tako pravzaprav ne odstrani. »Dokler ne bomo ljudje pričeli gledati na hrup kot na zvočne smeti,« opaža U.S.News & World Report, »bo protihrupnik najbrž edino, s čimer si bomo pridobili trenutek tišine.« Morda je to res, toda ali je tišina protistrup onesnaževanju s hrupom?

Ali zares obstaja kakšna možnost, da bosta v vašem domu in soseščini mir in spokojnost? O pravem upanju bo spregovoril naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 6]

Kaj lahko storite, da ne boste hrupni sosed

● Ko boste počeli kaj hrupnega, pomislite na sosede in jih o tem vnaprej obvestite.

● Sodelujte s sosedom, ko vas zaprosi, da bi zmanjšali hrup.

● Uvidite, da sosed ne bi smel trpeti zaradi vašega užitka.

● Zapomnite si, da se hrup lahko sliši in vibracije lahko občuti skozi zidove in tla.

● Hrupno hišno opremo postavite na nekaj mehkega.

● Poskrbite, da se lahko pokliče koga, ki bi ukrepal ob lažnem alarmu v hiši ali avtu.

● Pozno ponoči ne počnite česa hrupnega niti ne uporabljajte hrupnih gospodinjskih aparatov.

● Ne poslušajte tako glasne glasbe, da bi to vznemirjalo sosede.

● Svojih psov ne puščajte dolgo samih.

● Ne dovolite, da bi otroci skakali po tleh in tako motili ljudi, ki so spodaj.

● Ponoči ne hupajte, ne loputajte z vrati oziroma ne turirajte motorja.

[Okvir/slika na strani 7]

Hrup in vi

»Hrup je danes najbolj razširjena industrijska nevarnost v Britaniji,« opaža The Times, »gluhost pa je njegova običajna posledica.« Iz nekaj študij poklicnih bolezni je razvidno, da lahko hrup nad 85 decibeli poškoduje človeški plod. Škodo utrpi dojenčkov sluh, lahko pa bo imel tudi hormonske in druge prirojene motnje.

Ko ste izpostavljeni močnemu hrupu, se vam zožijo krvne žile in zmanjša pretok krvi v organe. Vaše telo se zato odzove tako, da prične proizvajati hormone, ki vzdignejo krvni pritisk in pospešijo utrip srca, zaradi česar vam to lahko prične močno biti, lahko pa tudi zbolite za angino.

Kadar pa vas hrup moti pri vsakdanjih opravilih, se lahko pojavijo še druge težave. Zaradi kaljenega spanja se lahko podnevi drugače odzivate. Morda se zaradi hrupa na splošno res ne spremeni vaša hitrost pri delu, lahko pa zaradi njega delate ogromno napak.

[Okvir/slika na strani 9]

Zaščita pri delu

Če imate pri delu težave s hrupom, razmislite o kakšni vrsti zaščite sluha.* Pri močni jakosti hrupa so na splošno učinkoviti glušniki, ki si jih lahko nataknete na glavo kakor slušalke. Prednost nošenja glušnikov je, da lahko še vedno slišite besedna sporočila in strojne opozorilne signale, res pa vam je z njimi težko natančno določiti, od kod prihaja glas. Ušesni zamaški se vam morajo prilegati, niso pa primerni, če imate kakšno ušesno bolezen ali vnetje slušnega kanala.

Vibracije se lahko zmanjšajo tudi ob dobrem vzdrževanju strojev. Poleg tega bo onesnaženje s hrupom manjše, če boste opremo postavili na kak gumast podstavek oziroma če boste hrupne stroje postavili kam posebej.

*V mnogih državah zakonodaja od delodajalcev zahteva, da poskrbijo za primerno zaščito sluha svojih delavcev.

[Slika na strani 8]

Kako se lahko zaščitite pred hrupom motorizirane družbe?