Nezdravi življenjski slogi – koliko stanejo?

»BOLEZEN gospoduje vsakemu človeku,« pravi danski pregovor. Kdor je žrtev kakšne kronične bolezni, bo gotovo brez oklevanja potrdil, da je ta »gospodar« lahko zelo krut! Morda pa boste presenečeni ob spoznanju, da je bolezen pogosto bolj podobna povabljencu kakor gospodarju. Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni ocenjujejo, da bolniki preživijo v bolnišnici kar 30 odstotkov dni zaradi bolezni ali poškodb, katere bi lahko preprečili. In kaj je temu vzrok? Nezdravi in tvegani življenjski slogi. Poglejmo si nekaj primerov.

KAJENJE. Triinpetdesetletni Ira ima emfizem, ki ga je dobil zaradi skoraj štirih desetletij kajenja. Pri zdravljenju potrebuje stalen dovod kisika iz jeklenke, kar mesečno stane približno 400 ameriških dolarjev. Leta 1994 je devetdnevno bolnišnično zdravljenje zanj zneslo 18.000 ameriških dolarjev, kar je pomenilo, da je Irova zdravstvena oskrba tega leta stala precej nad 20.000 ameriških dolarjev. Iru pa se še vedno ne zdi potrebno nehati kaditi. »Imam pač to neverjetno hrepenenje,« pravi.

Vendar njegov primer ni osamljen. Kljub dobro znanim nevarnostim kajenja ljudje po svetu vsak dan prižgejo kakih 15 milijard cigaret. V Združenih državah menijo, da letna zdravstvena oskrba bolezni, povezanih s kajenjem, stane 50 milijard ameriških dolarjev. To pomeni, da so leta 1993 na vsako prodano cigaretno škatlico porabili povprečno blizu 2,06 ameriškega dolarja za stroške s kajenjem povezanega zdravljenja.

Takšni stroški se lahko začnejo kopičiti že ob rojstvu. Naj navedemo samo en primer: neka študija v Združenih državah je odkrila, da so dojenčki mater kadilk v dvakrat večji nevarnosti, da bi se razvili s preklano ustnico ali nebom, zaradi česar morda potrebujejo do svojega drugega leta starosti tudi do štiri operacije. Za to potrebna zdravstvena oskrba in z njo povezani stroški za celotno življenje skupaj znesejo povprečno 100.000 ameriških dolarjev na osebo. Seveda pa se še s tolikšnim dolarskim zneskom ne da izraziti čustvene prizadetosti zaradi prirojene telesne hibe.

Nekateri pravijo, da visoke izdatke zdravstvene oskrbe zaradi kajenja nekako poravna dejstvo, da mnogi kadilci ne živijo dovolj dolgo, da bi imeli kaj koristi od socialnega zavarovanja. Vendar pa v The New England Journal of Medicine piše, da »si ta sklep nasprotuje in da bi se celo večina strinjala, da ni humano s prezgodnjo smrtjo zaradi kajenja uravnavati stroškov zdravstvene oskrbe«.

ZLORABA ALKOHOLA. Zlorabo alkohola povezujejo s številnimi zdravstvenimi problemi, tudi s cirozo jeter, srčnimi boleznimi, gastritisom, čiri in pankreatitisom. Kdor to počne, je lahko tudi dovzetnejši za infekcijske bolezni, na primer pljučnico. Dr. Stanton Peele pravi, da v Združenih državah vsako leto »porabijo 10 milijard ameriških dolarjev za zdravljenje ljudi, ki se pri pitju ne morejo obvladovati«.

Alkohol pogosto prizadene zarodek v maternici. Vsako leto se že samo v Združenih državah rodi več deset tisoč otrok z okvarami, zato ker so njihove matere med nosečnostjo pile. Nekateri otroci imajo diagnozo fetalni alkoholni sindrom (FAS) in so pogosto telesno in duševno moteni. Povprečni zdravstveni stroški celotnega življenja vsakega otroka s FAS-om znašajo 1,4 milijona ameriških dolarjev.

Alkoholizirani zgublja oblast nad odzivanjem, zato prekomerno pitje pogosto kaže z nasilnimi izbruhi. Tako pride do poškodb in potrebna je zdravstvena oskrba. Zelo velika pa je tudi škoda, ki jo povzročijo opiti vozniki. Razmislimo o osemletni deklici Lindsey, ki se je z mamo peljala v avtomobilu, ko je vanju z vozilom trčila pijana voznica. Lindsey je vrglo z zadnjega sedeža. V bolnišnici je morala ostati sedem tednov in potrebovala je več operacij. Stroški njene zdravstvene oskrbe so prekoračili 300.000 ameriških dolarjev. Imela je srečo, da je sploh preživela.

ZLORABA MAMIL. Neka raziskovalka meni, da zloraba mamil Ameriko letno stane 67 milijard dolarjev. Joseph A. Califano ml., predsednik Centra za odvisnost in zlorabo zasvojil z newyorške Kolumbijske univerze, je poudaril še eno drago plat tega problema: »Dojenčki, katerih matere so zasvojene s crackom, so bili pred desetletjem redki. Zdaj napolnjujejo oddelke za novorojenčke, kjer so dnevni stroški po 2000 ameriških dolarjev. [. . .] To, da vsak preživeli odraste, lahko stane 1 milijon dolarjev.« Poleg tega, piše Califano, »je zaradi mamic, ki pred porodom niso poiskale zdravstvene pomoči in prenehale uživati mamila, moral Medicaid odšteti večino skoraj 3 milijard ameriških dolarjev, ki jih je leta 1994 plačal za bolnišnično oskrbo sprejetih zaradi jemanja mamil«.

Tragedija pa je še večja, če premislimo o neizmerljivi ceni, ki jo mora zaradi te razvade plačati človek. Razdori zakonov, zanemarjeni otroci in izčrpani denarni viri so najobičajnejši problemi, ki narušujejo družine, kjer se zlorabljajo mamila.

PROMISKUITETA. Več kot 12 milijonov ljudi v Združenih državah si vsako leto nakoplje spolno prenosljivo bolezen (SPB), kar to državo glede SPB uvrsti na najvišje mesto med razvitimi državami. David Celentano z Johns Hopkinsove univerzitetne šole za higieno in splošno zdravje je to poimenoval »narodna sramota«. Neposreden strošek zaradi teh bolezni, če ne štejemo aidsa, je okrog 10 milijard dolarjev letno. Še posebej ogroženi so najstniki. Nič čudnega! Po nekem poročilu je kakih 70 odstotkov šolarjev do svojega 12. leta šolanja že imelo spolne odnose in skoraj 40 odstotkov jih je imelo najmanj štiri partnerje.

Aids pa je že sam po sebi katastrofa za zdravstveno oskrbo. V začetku leta 1996 so bili proteaza inhibitorji skupaj z običajnimi starejšimi zdravili najučinkovitejša razpoložljiva terapija, ki pa je letno stala od 12.000 do 18.000 ameriških dolarjev na osebo. Vendar pa je to le delček skrite cene aidsa, kamor spada tudi zmanjšana delovna storilnost žrtve in tistih, ki si vzamejo prosto in ne gredo na delo ali v šolo, da bi lahko za žrtev skrbeli. Menijo, da bosta HIV in aids do leta 2000 po svetu izžela med 356 in 514 milijardami ameriških dolarjev, kolikor bi znašala izguba ob propadu celotnega gospodarstva Avstralije ali Indije.

NASILJE. Ko je bila Joycelyn Elders v Združenih državah najvišja zdravnica uradnica, je poročala, da so zdravstveni izdatki za posledice nasilja leta 1992 znašali 13,5 milijard ameriških dolarjev. Ameriški predsednik Bill Clinton je opazil: »Eden od razlogov, zakaj je ameriška zdravstvena oskrba tako draga, je ta, da so naše bolnišnice in travmatološke sobe polne porezanih ali obstreljenih.« The Journal of the American Medical Association ima torej dober razlog, ko nasilju v Združenih državah pravi »težava javnega zdravja«. Poročilo nadaljuje: »Resda nasilje ni bolezen v ‚klasičnem‘ pomenu, toda na zdravje posameznika in javnosti vpliva ravno toliko kot mnoge psihične bolezni, če ne še bolj.«

Poročilo 40 koloradskih bolnišnic pravi, da jih je v prvih devetih mesecih leta 1993 vsaka žrtev nasilja stala povprečno 9600 ameriških dolarjev. Več kot polovica hospitaliziranih ni bila zavarovana in mnogi niso bili sposobni ali pa pripravljeni plačati stroškov zdravljenja. Zaradi vsega tega so višji davki, zavarovalniške premije in bolnišnični računi. Koloradsko bolnišnično združenje poroča: »Plačujemo vsi!«

Sprememba življenjskega sloga

S človeškega stališča so obeti za to, da bi se odvrnili od težnje za nezdravim življenjskim slogom, slabi. »Amerika ni edenski vrt in nikoli se ne bomo rešili vseh zasvojenosti,« pravi poročilo s Kolumbijske univerze. »Toda bolj ko se bomo naprezali, da bi takšno zasvojenost zavrli, več bo bolj zdravih dojenčkov, manj nasilja in kriminala, nižji bodo davki in izdatki zdravstvene oskrbe, višji dohodki, bolj izobraženi študenti in manj primerov aidsa.«

Jehovovim pričam pri doseganju tega cilja najbolj pomaga Biblija. To ni navadna knjiga. Navdihnil jo je človekov Stvarnik, Bog Jehova. (2. Timoteju 3:16, 17) On je tisti, ‚ki nas uči, kar nam je v korist, ki nas spremlja po potu, po katerem nam je hoditi‘. (Izaija 48:17) Načela v Bibliji so zdrava in tisti, ki se po teh nasvetih ravnajo, imajo od tega velike koristi.

Estera je bila na primer nekoč strastna kadilka.a Ko je začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, jo je njena biblijska učiteljica povabila, naj z njimi preživi en dan in obišče svetovno upravno središče Jehovovih prič v newyorškem Brooklynu. Najprej je omahovala. Vedela je, da Jehovove priče ne kadijo, in premišljevala je, kako bo lahko z njimi ves dan. Zato je v torbico dala cigareto, da bi se, če bi bilo treba, preprosto prikradla v stranišče in jo pokadila. Kakor je načrtovala, je po enem od ogledov šla v žensko stranišče in vzela v roke cigareto. Takrat pa je nekaj opazila. Okrog nje je bilo vse čisto in zrak je bil svež. »Prostora preprosto nisem mogla onesnažiti z dimom cigarete,« se spominja Estera, »zato sem jo vrgla v straniščno školjko in jo odplaknila. To je bila zadnja cigareta, ki sem se je dotaknila!«

Po vsem svetu se milijoni ljudi, kakršna je Estera, učijo živeti v harmoniji z biblijskimi načeli. To je v njihovo dobro, postanejo pa tudi koristnejši člani družbe, v kateri živijo. Najpomembnejše pa je, da s tem slavijo svojega Stvarnika, Boga Jehova. (Primerjaj Pregovori 27:11.)

Človek kljub svojemu najboljšemu trudu ne more narediti »edenskega vrta«, vendar pa Biblija pravi, da bo to storil Bog. Drugi Petrov list 3:13 pravi: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi [Božji], v katerih prebiva pravičnost.« (Primerjaj Izaija 51:3.) Na tej novi zemlji nas za zdravstveno oskrbo ne bo več skrbelo, saj bo človeštvo uživalo življenje v popolnem zdravju, kakor ga je Bog predvidel že na začetku. (Izaija 33:24) Ali bi radi zvedeli še kaj več o Božjih obljubah? Jehovove priče vam bodo radi pomagali.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 26]

© 1985 P. F. Bentley/Black Star