Vaša prehrana — ali vas lahko ubije

»Imate hudo zamašeno koronarno arterijo, Približno 95-odstotno zožitev [. . .] V tem trenutku ste na listi zelo verjetnih kandidatov za srčni infarkt.«

DVAINTRIDESETLETNI Joe je imel bolečine v prsih, in ko je šel na pregled, da bi mu ugotovili vzrok, kar ni mogel verjeti zgornjim kardiologovim besedam. Skoraj polovica ljudi, ki bodo umrli zaradi bolezni srca, se niti ne zaveda, da jo ima.

Kaj pa je Joeja pripeljalo v tako stanje? »Dvaintrideset let sem imel značilno ameriško ,mesno in mlečno‘ prehrano,« toži Joe. »Nekako se nisem menil za dejstvo, da ameriška prehrana škodi zdravju.«

Vaša prehrana in bolezni srca

Kaj je bilo narobe z Joejevo prehrano? Najbolj to, da je vsebovala preveč holesterola in maščob, še zlasti nasičenih maščob. Joe se je že od mladosti naprej skoraj z vsakim grižljajem spravljal v nevarnost, da dobi koronarno srčno bolezen. Prehrana z obilo maščobami je pravzaprav povezana z od pet do deset glavnimi vzroki smrti v Združenih državah. Na vrhu seznama je koronarna srčna bolezen.

Da so prehrana in bolezni srca povezane, je pokazala tudi neka raziskava, ki je potekala v sedmih državah in zajela 12.000 moških med 40. in 49. letom starosti. Še zlasti mnogo razkrijejo velike razlike. Raziskava je odkrila, da so imeli finski moški (ki so 20 odstotkov kalorij zaužili v obliki nasičenih maščob) zvišan nivo holesterola v krvi, medtem ko so imeli japonski (ki so zaužili le 5 odstotkov kalorij v obliki nasičenih maščob) nizkega. In pri finskih moških je bil srčni infarkt šestkrat pogostejši kakor pri japonskih!

Vendar pa v Japonski koronarna srčna bolezen sedaj ni več redkost. V preteklih nekaj letih, ko so tam postale priljubljene prehranske navade Zahoda, namreč hitro pripravljena hrana, so porabili 800 odstotkov več živalskih maščob. Sedaj imajo japonski dečki celo višjo raven krvnega holesterola kakor ameriški iste starosti! Jasno je, da je uživanje maščob in holesterola povezano s smrtno nevarnimi bolezenskimi stanji, še zlasti z boleznimi srca.

Vloga holesterola

Holesterol je bela, voskasta snov, bistvena za življenje. Je v celicah vseh ljudi in živali. Holesterol nam izdelujejo jetra, v telo pa ga v različnih količinah dobimo tudi s hrano. Kri prinaša holesterol do celic v molekulah, ki jim pravimo lipoproteini in jih sestavljajo holesterol, maščobe in proteini. Večino holesterola v krvi prenašata dve vrsti lipoproteinov: lipoproteini z majhno gostoto (LDL) in lipoproteini z veliko gostoto (HDL).

LDL-i imajo veliko holesterola. Ko krožijo po krvnem obtoku, vstopajo v celice skozi sprejemnike LDL v celični steni, nato pa razpadejo, tako da jih celice lahko uporabijo. Take sprejemnike ima večina celic v telesu in tako sprejmejo nekaj LDL-ov. Jetra pa so narejena tako, da kar 70 odstotkov vseh LDL-ov iz krvnega obtoka odstranijo njeni sprejemniki LDL.

Nasprotno pa so HDL-i molekule ,žejne‘ holesterola. Ko potujejo po krvnem obtoku, posrkajo odvečni holesterol in ga odvažajo v jetra. Ta holesterol razgradijo in izločijo iz telesa. Telo je sijajno oblikovano, da lahko uporabi holesterol, ki ga potrebuje, ostanka pa se znebi.

Težave nastanejo, ko je v krvi preveč LDL-ov. Takrat je namreč večja možnost, da bodo na arterijskih stenah nastale obloge. Ko te res nastanejo, se arterije zožijo in skoznje lahko potuje manj krvi, ki nosi kisik. To stanje se imenuje ateroskleroza. Napreduje počasi in tiho, opazni simptomi lahko nastopijo šele čez desetletja. Eden teh je angina pektoris oziroma bolečina v prsih. To je izkusil tudi Joe.

Ko se koronarna arterija povsem zamaši, pogosto s krvnim strdkom, tisti del srca, ki ga ta arterija preskrbuje s krvjo, umre. Posledica je nenaden, često smrten, miokardni infarkt – bolj poznan kot srčni infarkt. Srčno tkivo lahko umre celo zaradi delne zamašitve koronarne arterije in ni nujno, da ob tem nastopi izrazito telesno slabo počutje. Zamašitev arterij drugod po telesu lahko povzroči kap, gangreno nog in celo ledvično odpoved.

Ne preseneča torej, da LDL-om pravijo tudi slab holesterol, HDL-om pa dober. Če je nivo LDL-ov visok, HDL-ov pa nizek, je velika nevarnost za bolezen srca.a Preprost pregled krvi pogosto odkrije grozečo nevarnost že veliko prej, preden ima oboleli opazne simptome, na primer angino pektoris. Zato je pomembno, da nadzorujete količino holesterola v krvi. Sedaj pa si poglejmo, kako lahko na to raven vpliva vaša prehrana.

Holesterol v krvi in prehrana

Holesterol je naravna sestavina hrane živalskega izvora. Je v rdečem mesu, jajcih, ribah, perutnini in mlečnih izdelkih. Živila rastlinskega izvora ga ne vsebujejo.

Telo izdela ves holesterol, ki ga potrebuje, torej je s hrano zaužiti holesterol presežek. Večino zaužitega holesterola konča v jetrih. Navadno ga jetra, ko vstopi vanje, predelajo in zmanjšajo svojo izdelavo holesterola. Tako se skupna količina v krvi uravna.

Kaj pa se zgodi, če prehrana vsebuje toliko holesterola, da ga jetra ne morejo hitro predelati? Zviša se verjetnost, da bo holesterol neposredno vstopal v celice arterijskih sten. In ko se to res zgodi, se začne ateroskleroza. To stanje je še zlasti nevarno, če telo še naprej izdeluje enako količino holesterola ne glede na količino s hrano zaužitega holesterola. V Združenih državah ima ta problem kar vsak peti.

Torej je modro, da uživate manj holesterola. Na njegovo količino v krvi pa neki sestavni del naše prehrane vpliva še celo bolj – to so nasičene maščobe.

Maščobe in holesterol

Maščobe delimo v dve poglavitni skupini, nasičene in nenasičene. Nenasičene so lahko mononenasičene ali polinenasičene. Boljše je uživati nenasičene maščobe kakor nasičene, saj zaužite nasičene maščobe zvišujejo količino holesterola v krvi. Nasičene maščobe to storijo na dva načina: pomagajo izdelati več holesterola v jetrih; ovirajo sprejemnike LDL jetrnih celic in s tem upočasnjujejo odstranjevanje LDL-ov iz krvi.

Nasičene maščobe prvenstveno vsebuje hrana živalskega izvora, na primer maslo, jajčni rumenjak, mast, mleko, sladoled, rdeče meso in perutnina. Veliko jih je tudi v čokoladi, kokosovem orehu in njegovih oljih, rastlinski masti in palmovem olju. Nasičene maščobe so pri sobni temperaturi trdne.

Nenasičene maščobe pa so pri sobni temperaturi tekoče. Hrana, ki vsebuje mononenasičene in polinenasičene maščobe, vam utegne zmanjšati količino holesterola v krvi, če z njo nadomestite hrano, v kateri so nasičene maščobe.b Medtem ko polinenasičene maščobe, ki jih najdemo v koruznem in sončničnem olju, zmanjšajo količino dobrega in slabega holesterola, pa mononenasičene maščobe, ki jih je obilo v olivnem in canola olju, zmanjšajo le količino slabega, dobrega pa se ne dotaknejo.

Seveda so maščobe v naši prehrani nujne. Brez njih na primer ne bi bilo absorpcije vitaminov A, D, E in K. Vendar pa telo potrebuje zelo malo maščob. Zlahka jih dobi dovolj z uživanjem zelenjave, fižola, žit in sadja. Če torej nasičenih maščob uživamo kar se le da malo, telesa ne prikrajšamo za potrebne hranilne snovi.

Zakaj uživati manj maščob in holesterola

Ali prehrana, bogata z maščobami in holesterolom, vedno poveča količino holesterola v krvi? Ni nujno. Thomas, ki smo ga omenili v uvodnem članku, se je po pogovoru za Prebudite se! odločil, da si bo dal pregledati kri. Izvidi so pokazali, da je količina holesterola v njegovi krvi v mejah normale. Očitno so jo njegova jetra uspela uravnavati.

To pa ne pomeni, da Thomas ni v nevarnosti. Nedavne raziskave kažejo, da zaužiti holesterol lahko poveča nevarnost za koronarno srčno bolezen neodvisno od tega, kako učinkuje na holesterol v krvi. »Hrana z obilo holesterola pospešuje nastanek bolezni srca celo pri ljudeh z nizko količino holesterola v krvi,« pravi dr. Jeremiah Stamler z Northwesternske univerze. »In ravno zato bi morali vsi ljudje paziti, da uživajo manj holesterola, ne glede na količino holesterola v krvi.«

Maščobe v prehrani pa so nevarne tudi same po sebi. Če jih je v krvi preveč, najsibodo to nasičene ali nenasičene zaužite maščobe, se rdeče krvničke sprimejo. Takšna zgoščena kri ne more skozi ozke kapilare, zato tkivom manjka potrebnih hranil. Sprijete celice, ki potujejo po arterijah, tudi motijo raznos kisika v arterijske stene, kar povzroči površinske poškodbe, kjer lahko začnejo hitro nastajati obloge. Je pa še ena nevarnost čezmernega uživanja maščob.

Rak in prehrana

»Vse maščobe – nasičene in nenasičene – so vpletene v rast določenih vrst rakastih celic,« pravi dr. John A. McDougall. Neka raziskava o mednarodnem pojavu raka debelega črevesa in danke ter raka dojke je odkrila zaskrbljive razlike med deželami Zahoda, kjer uživajo veliko maščob, in deželami v razvoju. V Združenih državah je na primer rak debelega črevesa in danke druga najobičajnejša oblika raka pri moških in ženskah, medtem ko je rak dojke najpogostejši rak pri ženskah.

Ameriško društvo za boj proti raku poroča, da je stopnja raka pri skupinah ljudi, ki se preselijo v deželo, kjer je pogostnost raka visoka, sčasoma enaka kakor v deželi, v katero so prišli; odvisno od tega, koliko časa traja, preden se preusmerijo na novi življenjski slog in prehrano. »Japonski priseljenci na Havajih,« piše v kuharski knjigi omenjenega društva za boj proti raku, »začenjajo dobivati Zahodni vzorec raka: velika pogostnost raka debelega črevesa in dojke, majhna pogostnost želodčnega raka – obratno kakor pri japonskem vzorcu.« Očitno je torej, da je rak povezan s prehrano.

Če vaša prehrana vsebuje veliko vseh maščob, nasičenih maščob, holesterola in kalorij, jo morate spremeniti. Zdrava prehrana lahko vodi v dobro zdravje in celo odpravi mnoge slabe posledice nezdrave prehrane. Če to možnost primerjamo z drugimi, na primer bolečimi premostitvenimi operacijami, ki često stanejo 40.000 USD ali več, je prav gotovo to boljša možnost.

Če skrbno izbirate, kaj jeste, lahko shujšate, si izboljšate počutje in tudi pripomorete, da ne zbolite za nekaterimi boleznimi oziroma da jih odpravite. O tovrstnih predlogih govori naslednji članek.

[Podčrtni opombi]

[Shema na strani 8]

Koronarne arterije v prerezu: 1) povsem odprta, 2) delno zamašena, 3) skoraj povsem zamašena