Ko debelejše ni boljše

»Obleke mi niso več prav,« je tožila 35-letna Rosa. »Sedaj tehtam kar 86 kilogramov. Nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj tako debela!«

ROSA pa ni edina, ki je zaskrbljena zaradi vse večje teže. Živi v Združenih državah, kjer je skoraj tretjina vseh prebivalcev debelih.a V Britaniji se je število debelih med odraslimi v desetih letih podvojilo. In v Japonski, kjer je bila čezmerna teža redkost, debelost postaja nekaj običajnega.

Vse več otrok je pretežkih. Kakih 4,7 milijona ameriških mladih med 6. in 17. letom starosti je hudo pretežkih, medtem ko je kakih 20 odstotkov kanadskih otrok debelih. V Singapurju pa je debelosti pri otrocih v zadnjih letih trikrat več kakor prej.

V nekaterih deželah na debelost gledajo kot na znak blaginje in zdravja, ki sta mnogo bolj zaželena kakor revščina in nedohranjenost. Toda v deželah Zahoda, kjer je do hrane pogosto lahko priti, pridobivanje teže ni zaželeno. Ravno nasprotno, na splošno povzroča hude skrbi. Zakaj?

»Čeprav večina ljudi meni, da je debelost estetski problem,« pravi dr. C. Everett Koop, nekdanji vodilni funkcionar v ameriškem zdravstvu, »je v resnici resna bolezen.« Endokrinolog F. Xavier Pi-Sunyer, ki dela v New Yorku, pojasnjuje: »[Debeljenje Amerike] spravlja več ljudi v nevarnost, da jih prizadenejo sladkorna bolezen, visok krvni tlak, kap, bolezen srca, celo neke oblike raka.«

Večja teža, večja nevarnost

Pretehtajte neko raziskavo, v katero so zajeli 115.000 ameriških bolniških sester in je trajala 16 let. Odkrili so, da se pri odraslih nevarnost za srčno bolezen poveča, tudi če se zredijo le za od kakih pet do osem kilogramov. Ta raziskava, objavljena v reviji The New England Journal of Medicine, 4. september 1995, je razkrila, da je bila za eno tretjino smrtnih primerov raka in polovico smrtnih primerov bolezni srca in ožilja kriva čezmerna teža. Po poročilu v The Journal of the American Medical Association (JAMA), maj 22/29 1996, pa »lahko 78 odstotkov primerov zvišanega krvnega tlaka pri moških in 65 odstotkov pri ženskah neposredno pripišemo debelosti«. Ameriško društvo za boj proti raku pravi, da je pri ljudeh, ki so »veliko pretežki« (tisti, katerih teža za 40 odstotkov ali več presega idealno), »večja nevarnost, da dobijo raka«.

Zdravju nevarno pa ni le pridobivanje dodatne teže, temveč tudi to, kako je tolšča razporejena po telesu. Ljudje, ki imajo tolšče preveč na trebuhu, so v večji nevarnosti, kakor tisti, ki so predebeli v bokih ali stegnih. Tolšča v področju želodca zvečuje nevarnost za sladkorno bolezen, bolezen srca, raka dojke in maternice.

Podobno tudi pretežki mladi trpijo zaradi visokega krvnega tlaka, zvišane količine holesterola v krvi in prediabetičnih stanj. Ko odrastejo, pa pogosto postanejo debeli. The New York Times je uporabil podatke iz britanske zdravstvene revije The Lancet in poročal, da »ljudje, ki so bili v otroštvu debeli, prej umrejo in imajo že kot veliko mlajši mnogo več bolezni kakor ljudje na splošno«.

Novi napotki glede teže

Ameriška vlada je, zavedajoč se resne s težo povezane krize, poostrila priporočene napotke iz leta 1995. (Glej okvir na naslednji strani.) Posodobljeni napotki ločijo »zdravo težo«, »nekoliko čezmerno težo« in »hudo čezmerno težo«. Napotki veljajo za oboje, odrasle moške in ženske, ne glede na starost.

Napotki iz leta 1990 so dopuščali, da se ljudje srednjih let nekoliko zredijo, temu so pogosto pravili povečanje teže v srednjih letih. Novi napotki pa tega ne dopuščajo, saj kaže, da odrasli tudi čez čas ne bi smeli pridobivati teže.b Tako utegne zdaj kdo, ki je prej veljal za normalno težkega, soditi v kategorijo pretežkih. Tako bi na primer človek, visok 168 centimetrov, med 35. in 65. letom starosti, težak pa 75 kilogramov, po napotkih iz leta 1990 sodil med ljudi z zdravo težo. Po novih kriterijih pa je pet kilogramov pretežak!

Kako smo postali tako debeli

Kdo je lahko k debelosti nagnjen zaradi genetskih lastnosti, vendar pa te niso krive za čezmerno težo na Zahodu. Krivo je nekaj drugega.

Zdravstveni izvedenci se strinjajo, da se lahko zredimo zaradi uživanja maščob. Veliko mesnih in mlečnih izdelkov, pečenih jedi, hitro pripravljene hrane, prigrizkov, ocvrtih jedi, omak, mesnega soka in olj ima obilo maščob; če to jemo, lahko postanemo debeli. Kako to?

No, če s hrano zaužijemo več kalorij, kot jih telo porabi, se zaradi presežka redimo. Gram maščob ima devet kalorij, medtem ko jih ima gram beljakovin oziroma ogljikovih hidratov le štiri. V telo tako z užitjem maščob dobimo več kalorij. Tu pa je še en pomemben dejavnik, in sicer ta, kako človekovo telo porabi energijo, ki jo dobi z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Telo najprej porabi ogljikove hidrate in beljakovine, šele nato maščobe. Neporabljene maščobne kalorije telo pretvori v telesno maščobo. Torej je pri hujšanju pomembno, da prenehamo uživati maščob polno hrano.

Vendar pa nekateri, ki menijo, da zaužijejo manj maščob kakor prej, ugotavljajo, da se še vedno redijo. Zakaj? En razlog je ta, da veliko pojedo. Neka strokovnjakinja za prehrano v Združenih državah pravi: »Prenajemo se zato, ker imamo preveč na krožniku. Ko je hrana že enkrat tam, pač vse pojemo.« Ljudje se nagibamo tudi k temu, da zaužijemo preveč jedi z malo maščobami ali brez njih. Toda strokovnjakinja pri svetovalnem podjetju ameriške prehranske industrije pojasnjuje: »Izdelkom z manj maščobami pogosto za izboljšanje okusa dodajo več [visokokaloričnih] sladkornih snovi.« Tako je The New York Times poročal: »Požeruhe privabljata dve gibanji 90-ih let: pridobivanje dobrin z denarjem in hranitev s hrano, v kateri je malo ali sploh nič maščob.« In zaradi tega se redijo.

Ljudje pa težo pridobivajo tudi zaradi življenjskega sloga »grizljati na kavču«. Neka raziskava v Britaniji odkriva, da tam več kot tretjina odraslih tedensko skromno telovadi manj kot 20 minut. Manj kot polovica se jih sploh kdaj loti kakšnega aktivnega športa. V mnogih deželah Zahoda je hojo nadomestila vožnja z avtomobilom, več gledanja televizije pa spodbuja tako lenost kot požrešnost. Ocenili so, da v Združenih državah otroci pred televizorjem tedensko presedijo 26 ur, ne da bi omenjali, koliko časa porabijo za igranje video iger. Medtem pa ima le še kakih 36 odstotkov šol telesno vzgojo.

Obstajajo pa tudi psihološki razlogi za čezmerno težo. »Prenajemo se zaradi čustvenih potreb,« pravi dr. Lawrence Cheskin, z Johns Hopkinsonovega centra za uravnavanje telesne teže. »Jemo, ko smo veseli, jemo, ko smo žalostni. Odrasli smo v prepričanju, da je hrana nadomestek za marsikaj.«

Ali nam lahko uspe

Izzivi, povezani s čezmerno težo, so kompleksni. Menijo, da ima vsako leto shujševalno dieto kakih 80 milijonov Američanov. Toda skoraj vsi se kmalu za tem, ko izgubijo nekaj kilogramov, vrnejo k prejšnjim hranitvenim navadam. V petih letih jih kar 95 odstotkov zopet pridobi že izgubljene kilograme.

Da bi lahko kdo shujšal in pridobljeno težo ohranil, mora spremeniti življenjski slog. Za to pa je treba truda in predanosti, pa tudi pomoči družine in prijateljev. V nekaterih primerih bodo morda morali pomagati še zdravstveni izvedenci.c Da bi lahko bili v svojih prizadevanjih uspešni, nujno potrebujete pozitivno motivacijo. Dobro bi se bilo vprašati: ,Zakaj želim shujšati?‘ Verjetno je več možnosti, da vam bo uspelo, če se poleg boljšega zdravja želite tudi boljše počutiti, biti boljšega videza in izboljšati kakovost življenja.

Jeste lahko obilo okusne in zadovoljive hrane, ki je tako hranljiva kot nizkokalorična. Toda preden spregovorimo o hrani, ki vam lahko pomaga shujšati, si oglejmo, kako lahko nekatere sestavine prehrane škodijo zdravju.

[Podčrtne opombe]

[Tabela na strani 6]

V kateri razred sodite: »zdrava teža«, »nekoliko čezmerna teža«, »hudo čezmerna teža«? Odgovoriti vam bo pomagal diagram.

Napotki glede teže iz leta 1995 za moške in ženske

(Lega besedila – glej publikacijo)

Višina *

190

180

170 ZDRAVA TEŽA NEKOLIKO ČEZMERNA TEŽA HUDO ČEZMERNA TEŽA

160

150

kg 30 40 50 60 70 80 90 100 110

Teža†

Statistika temelji na: U.S. Department of Agriculture, U.S. Department of Health and Human Services

* Brez čevljev.

†Brez oblačil. Višje vrednosti za težo se nanašajo na ljudi, ki imajo močnejše mišice in kosti, na primer mnogi moški.