Prehrana — nekaj, na kar naj bi pazili

»POJDI, jej z veseljem kruh svoj,« pravi Biblija v Propovedniku 9:7. In res, hranjenje ni le potreba, temveč tudi eno največjih ugodij v življenju.

Poglejmo si primer 34-letnega Thomasa. Rad ima meso. In jé ga vsak dan, pogosto kar večkrat na dan. Za zajtrk ima običajno mleko, nekaj jajc, kruh ali opečenec, namazan z maslom, in še hrenovko ali slanino. V restavracijah s hitro pripravljeno hrano si naroči hamburger s sirom, ocvrti krompir, uživa ob frappeju. Kadar jé zunaj, si za glavno jed privošči biftek. V njemu najljubši restavraciji postrežejo s 680-gramskim zrezkom in pečenim krompirjem, oblitim s kislo smetano, ravno tako, kakor mu je všeč. Čokoladna torta, prekrita s čokoladnim sladoledom, pa je njegov najpriljubljenejši poobedek.

Thomas je velik 178 centimetrov in tehta 89 kilogramov. Po ameriških prehranskih napotkih iz leta 1995 ima 9 kilogramov preveč. »Zaradi svoje teže si ne belim glave,« pravi Thomas. »Moje zdravje je odlično. V zadnjih 12 letih nisem z dela izostal niti en dan. Večinoma se dobro počutim in imam polno energije, no, razen po tistem seveda, ko pojem 680-gramski zrezek.«

Toda ali je mogoče, da Thomasu njegova prehrana zdravje slabša in ga počasi uvršča na listo kandidatov za srčni infarkt? Dr. Sherwin Nuland v svoji knjigi How We Die govori o ,samomorilskih življenjskih vzorcih‘. Mednje je zajel tudi prehrano, ki jo sestavljajo ,rdeče meso, veliko slanine in maslo‘.

Kako pa določena hrana mnoge pripelje do bolezni srca? Kaj je v njej takega, da je nevarna? Preden spregovorimo o teh vprašanjih, si pobliže poglejmo, katere nevarnosti spremljajo prekomerno težo.

[Slika na strani 3]

Zakaj je taka prehrana zaskrbljiva?