Rože povedo, da je nekomu mar
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ KOLUMBIJE
Punčka v debelušno dlan vsa prevzeta nabira šopek zlatic in z dragocenim odkritjem teče proti mamici. Pri ulični stojnici ljubeč mož izbira ducat vrtnic, ki jih bo podaril ženi, da ji pokaže, kako zelo mu je mar zanjo. Pozoren sin telefonira v bližnjo cvetličarno in naroča sveže dalije, da bi z njimi razveselil mater. Skrbna gospodinja navrh vsega nakupljenega blaga polaga pisan šopek nageljnov. Njen okusno opremljeni dom bo s cvetjem dobil pečat.
CVETJE ogreje srce mladim in starejšim. Sporoča nam čudovito misel: »Nekomu je mar!« Španski pregovor pravi: »Kdor ni hvaležen za vrtnico, ne bo hvaležen za nič.« (Quien no agradece una rosa, no agradecerá ninguna cosa.)
Prodaja cvetja še nikoli ni doživljala takega razmaha. V tem obdobju hitrega letalskega transporta lahko rože vzgajajo daleč stran od cvetličarn, trgovin in uličnih stojnic, od koder kasneje privabljajo poglede mimoidočih. Revija Time je zapisala, da se cvetlična industrija »naglo razvija, spreminja pa se še hitreje: vse več pridelka prihaja z južne poloble – največ iz Kolumbije, ki je postala druga največja izvoznica, takoj za Holandijo«.
Plastični rastlinjaki in umetna jezera
Kolumbija je v tem poslu že več kot 25 let in je v svetu vodilna izvoznica nageljnov, po celotni prodaji cvetja pa jo uvrščajo na drugo mesto. Leta 1964 je univerzitetni študent iz Kalifornije (ZDA) pripravil računalniško študijo, da bi odkril optimalno okolje za letno vzgajanje cvetja. Ugotovil je, da sta podnebje in lega višavske kotline, kjer je Bogotá, le nekoliko severneje od ekvatorja in skoraj 2700 metrov nad morsko gladino v Andih, ravno pravšnja.
Presenetljiva zelena savana Santa Fe de Bogote, kjer vzgojijo 92 odstotkov kolumbijskega cvetja za izvoz, je prepletena z umetnimi jezeri in plastičnimi rastlinjaki. Pod lesenimi in kovinskimi ogrodji rastlinjakov v skrbno nadzorovanem pomladnem okolju gojijo na milijone nageljnov, dalij, vrtnic, krizantem, lilij in mnogih drugih vrst cvetja, ki ga bodo kmalu porezali in embalirali za izvoz v Severno Ameriko, Evropo in Azijo.
Najprimernejša temperatura za vzgojo cvetja je med 18 in 20 stopinjami Celzija, kar je običajna letna dnevna temperatura v savani. Tu je obilo dežja, bogata zemlja in malo plačana delovna sila. Ponoči pa se temperatura lahko zniža skoraj do zmrzišča in včasih celo do minus dveh stopinj. Posode, v katerih tli, visokovatne žarnice ali vlažilniki varujejo pred zmrzaljo. Z lučmi tudi podaljšujejo dan, tako da so določene rastline budne nekoliko dlje, in s tem pospešujejo njihovo rast.
Dober vnaprejšnji načrt proizvodnje
V Kolumbiji je v cvetlični industriji v tem ali onem delu proizvodnje več kot 120.000 delavcev. Med njimi je mnogo Jehovovih prič, ki živijo v skupnostih, raztresenih po vsej savani. Benito Quintana, krščanski starešina v eni od občin v Facatativi, je zaposlen kot nadzornik vrtnarije. Pojasnjuje: »Mesece vnaprej moramo načrtovati proizvodnjo, da bi zadovoljili zahteve tržišča. Matične rastline nageljnov uvažamo iz Holandije ali Italije, za dalije pa s Floride. Žene skrbno odrezujejo majhne poganjke, jih v toplem rastlinjaku osujejo v vrste in jih vlažijo z zamegljevanjem, dokler se ne ukoreninijo. Dalije tako potrebujejo 12 dni temperaturo od 20 do 35 stopinj Celzija in ponoči po dve dodatni uri umetne svetlobe. Nageljni razvijejo korenine v 23 dneh pri od 15 do 25 stopinjah Celzija, brez umetne svetlobe. Te majhne rastline potem presadimo v grede drugih rastlinjakov, tam pa jih obogatimo s hranivi, škropimo in zalivamo, dokler ne zacvetijo: nageljni po šestih mesecih, dalije pa po treh.«
Trdo delo na višku sezone
Rezanje cvetnih stebel ob za to določenem času najbolje opravijo žene, ko delajo, če se le da, brez rokavic in z res čistimi rokami. Stroji ne morejo presojati, koliko so popki odprti ali kako pokončna so stebla – po tem se namreč določa kakovost cvetlic.
Judith Corredor iz Facatative pojasnjuje: »Žene smo potrpežljive in imamo občutek za nežnost, smo pa tudi hitre in spretne, kakor se zahteva. Ko ob svitu vstopiš v rastlinjak,« nadaljuje Judith, »savano pogosto pokriva megla, lahko je zelo mrzlo, celo do zmrzišča. Mnoga dekleta so ovita v šale. Čez dan pa se ogreje tudi do več kot 32 stopinj Celzija. To je trdo delo, posebej ob višku sezone, ko se nam mudi in moramo delati tudi po delovnem času.«
Barvasto in dišeče sporočilo
Odrezane cvetlice potem prenesejo v posebno, dobro zračeno sobo z dovolj svetlobe. Žene tu odbirajo in razporejajo rože po kakovosti cvetov in pokončnosti, debelini in dolžini stebel. Nato po 25 cvetlic zavijejo v prozoren plastični ovoj in tako so pripravljene za embaliranje. Le najboljše so izbrane za izvoz.
Možje cvetje pakirajo v posebne škatle iz valovite lepenke, na katerih je ime vrtnarije – po 24 nageljnov na škatlo. Benitov brat, Alejandro Quintana, ki opravlja to delo, pravi: »Delati moramo hitro, saj so rože eden najbolj kvarljivih pridelkov. Naše podjetje ima dve črpalki, ki naenkrat kar iz 112 škatel izsesata topel zrak in za dve uri vpihata hladnega, tako da se temperatura cvetja zniža na le nekaj stopinj nad zmrziščem. Luknje v škatlah nato zatesnimo in rože tako čakajo na hladnem, dokler jih ne natovorimo na tovornjake, ki jih nato odpeljejo na letališče.«
Na bogotskem mednarodnem letališču El Dorado cvetje pregleda izvozna inšpekcija, potem pa ga za nekaj ur shranijo v hladilnice, dokler pač trgovskega blaga ne natovorijo na reaktivna letala, ki bodo cvetje prepeljala čez morje do mest, od koder ga potem razpošiljajo naprej. Že čez samo nekaj dni bodo te iste rože odprle cvetove in po domovih, pisarnah, bolnišnicah in drugod prinašale barvasto in dišeče sporočilo, da je nekomu mar.
Nekdo, ki mu je res mar
Rože nas razveseljujejo skoraj povsod po svetu. Najdemo jih visoko v gorah, na robovih snežišč in ledenikov, v gozdovih in na travnikih, ob potokih in rekah, ob morski obali in celo v vročih, suhih puščavah. Na zemlji so bile že davno pred človekom. Botaniki trdijo, da ‚so cvetnice osnova živalskemu in človeškemu življenju. Brez njih ne živali ne ljudje ne bi mogli obstajati.‘
Kralj Salomon je imel uvid, in je razglasil: ‚Bog je vse storil, da je lepo ob svojem času.‘ (Propovednik 3:11) Sem spada tudi Božje darilo – rože – z vso svojo raznolikostjo in krasoto. Že od davnine ogrevajo srce mladim in starejšim. Bogu je res mar!
[Okvir na strani 17]
Kako bodo rože trajale dlje
• Preden rože daste v vazo, jim pod vodo poševno spodrežite stebla. Vodne kapljice na konici stebla bodo preprečevale vstop zraka, ki bi zavrl nadaljnje vsrkavanje vode in hranilnih snovi.
• Revija GeoMundo navaja kolumbijske hortikulturnike, ki pravijo, da bodo rože sveže dlje, če v vodo damo tableto aspirina, čajno žličko sladkorja ali malo kokakole. Vodo menjavajte na dva ali tri dni, naj bo sveža in naj ima sobno temperaturo; sicer pa se v topli vodi rožam popki hitreje odpirajo.
• Že nekoliko ovenelo cvetje lahko velikokrat oživimo tako, da stebla za deset minut potopimo v vročo vodo, cvetove pa medtem pršimo s hladno. Rože naj ne bodo blizu toplotnih virov, na prepihu in neposredno na sončni svetlobi.