Kako lahko tveganje zmanjšamo

KORONARNA srčna bolezen je povezana s številnimi dejavniki, vezanimi na dednost, okolje in življenjski slog. Skupaj s srčnim infarktom sta lahko posledica večletnega ali celo večdesetletnega delovanja enega ali več od teh dejavnikov.

Starost, spol in dednost

S staranjem se nevarnost srčnega infarkta veča. Približno 55 odstotkov srčnih infarktov zadene ljudi, ki so stari čez 65 let. Kakih 80 odstotkov vseh, ki umrejo zaradi srčnega infarkta, je starih 65 let ali več.

Moški, mlajši od 50 let, so v večji nevarnosti kakor ženske iste starostne skupine. Po menopavzi so ženske v večji nevarnosti, ker se jim zelo zmanjša količina zaščitnega hormona estrogena. Izračunali so, da se lahko z nadomestnim estrogenskim zdravljenjem pri ženskah nevarnost srčne bolezni zmanjša za 40 odstotkov in več, čeprav se lahko poveča nevarnost za nekatere oblike raka.

Ključnega pomena je lahko dednost. Pri tistih, katerih starši so imeli infarkt pred 50. letom starosti, je večja nevarnost za infarkt. Tudi če so imeli starši infarkt po 50. letu, je nevarnost večja. Če so v družini že dolgo težave s srcem, je za potomce verjetnejše, da bodo tudi sami imeli podobne težave.

Holesterol

Holesterol, vrsta lipida, je za življenje bistven. Proizvajajo ga jetra, kri pa jih v lipoproteinskih molekulah prinaša celicam. Poznamo dve obliki holesterola: lipoproteine majhne gostote (holesterol LDL) in lipoproteine velike gostote (holesterol HDL). Holesterol postane dejavnik tveganja za koronarno srčno bolezen takrat, ko je v krvi preveč holesterola LDL.

Menijo, da holesterol HDL telo varuje, s tem da odstranjuje holesterol iz tkiv in ga nosi nazaj v jetra, kjer ga ta predelajo in odstranijo iz telesa. Če je LDL-a veliko, HDL-a pa malo, je velika nevarnost za srčno bolezen. Če zmanjšamo količino LDL-a, je tveganje lahko veliko manjše. Pri zdravljenju je bistvena pravilna prehrana, pomaga pa lahko tudi telovadba. Koristiti utegnejo tudi različna zdravila, vendar imajo nekatera stranske učinke.a

Priporočljiva je prehrana z malo holesterola in nasičenih maščob. Če namesto hrane z veliko nasičenih maščob, kot je na primer maslo, uživamo hrano, ki ima teh manj, denimo canola ali olivno olje, lahko zmanjšamo nivo LDL-a in ohranimo HDL. Po drugi strani pa American Journal of Public Health navaja, da hidrogenirana ali delno hidrogenirana rastlinska olja, ki so v večini margarin in rastlinskih masteh, lahko zvečajo količino LDL-a in zmanjšajo količino HDL-a. Priporočajo tudi, da uživamo manj mesa, ki ima veliko maščob, in ga nadomestimo s kosi piščančjega ali puranjega mesa, ki imajo maščob malo.

Raziskave so pokazale, da lahko vitamin E, karotin beta in vitamin C upočasnijo aterosklerozo pri živalih. Po neki raziskavi utegnejo ti tudi zmanjševati pogostnost srčnega infarkta pri ljudeh. Če vsak dan jemo zelenjavo in sadje bogato s karotinom beta in drugimi karotini ter vitaminom C, na primer paradižnik, temnolistnato zelenjavo, paprike, korenje, indijski krompir in melone, se lahko nekoliko zaščitimo pred koronarno srčno boleznijo.

Pravijo, da koristita tudi vitamin B₆ in magnezij. Pomagajo lahko tudi polnozrnata žita, na primer ječmen in oves, pa tudi fižol, leča ter nekatera semena in oreščki. Poleg tega tudi menijo, da se nevarnost za koronarno srčno bolezen zmanjša, če vsaj dvakrat na teden jemo ribe, kot so losos, skuša, sled ali tuna, saj so bogate s polinenasičenimi maščobnimi kislinami omega-3.

Sedeči življenjski slog

Ljudje, ki veliko sedijo, so v večji nevarnosti, da jih prizadene srčni infarkt. Večji del dneva se ne gibljejo in ne telovadijo redno. Infarkt pogosto dobijo po napornejši dejavnosti, na primer po težkem vrtnarjenju, džogingu, dvigovanju težkih bremen ali kidanju snega. Vendar pa se jim z redno telovadbo nevarnost za infarkt zmanjša.

Nevarnost za infarkt je manjša tudi, če trikrat ali štirikrat tedensko hitro hodimo od 20 do 30 minut. Redna telovadba zboljšuje črpalno zmožnost srca, pomaga znebiti se odvečne teže, lahko zmanjšuje količino holesterola v krvi in znižuje krvni tlak.

Hipertenzija, prevelika telesna teža in sladkorna bolezen

Povišan krvni tlak (hipertenzija) lahko poškoduje arterijske stene in omogoči holesterolu LDL, da vdre v arterijsko notranjo plast ter pospeši nastajanje plakov. Ko se plaki debelijo, se veča upor proti toku krvi, s tem pa se krvni tlak zvišuje.

Krvni tlak bi morali redno meriti, saj morda noben zunanji znak ne kaže, da bi bilo kaj narobe. Če se diastolični tlak (nižja vrednost) zniža za eno enoto, se utegne nevarnost srčnega infarkta zmanjšati za dva do tri odstotke. Učinkovita so lahko zdravila za znižanje krvnega tlaka. Nadzorujemo ga lahko tudi s posebno prehrano, v nekaterih primerih tako, da manj solimo, pa tudi z redno telovadbo, da zgubimo odvečno telesno težo.

Prekomerna telesna teža zvišuje krvni tlak in prispeva k nenormalnosti lipidov. Zato je glavni način za preprečevanje sladkorne bolezni ta, da se debelosti ali ogibamo ali pa jo zdravimo. Sladkorna bolezen namreč pospešuje nastajanje koronarne srčne bolezni in povečuje nevarnost srčnega infarkta.

Kajenje

Kajenje cigaret je zelo vpliven dejavnik pri razvoju koronarne srčne bolezni. V Združenih državah je krivo za 20 odstotkov vseh smrti zaradi bolezni srca in skoraj 50 odstotkov srčnih infarktov pri ženskah, mlajših od 55 let. Kajenje cigaret zvišuje krvni tlak in v krvni obtok vnaša strupene kemikalije, na primer nikotin in ogljikov monoksid. Te kemikalije pa škodujejo arterijam.

Kadilci spravljajo v nevarnost tudi tiste, ki so izpostavljeni dimu njihovih cigaret. Študije kažejo, da so nekadilci, ki živijo s kadilci, v večji nevarnosti, da dobijo srčni infarkt. Tako lahko človek s tem, da preneha kaditi, manj ogroža sebe in lahko celo reši življenje svojih dragih, ki ne kadijo.

Stres

Kadar so ljudje s koronarno srčno boleznijo pod hudim čustvenim ali duševnim stresom, so v veliko večji nevarnosti, da dobijo srčni infarkt in zaradi njega tudi umrejo, kakor ljudje, ki imajo zdrave arterije. Po neki raziskavi se lahko s plaki obložene arterije zaradi stresa zožijo, in to omeji krvni obtok za celih 27 odstotkov. Precejšnje zoženje so opazili celo pri blago obolelih arterijah. Neka druga raziskava pa morda kaže, da se lahko plaki na arterijskih stenah zaradi hudega stresa odtrgajo, kar pa povzroči srčni infarkt.

Consumer Reports on Health izjavlja: »Videti je, da gredo nekateri ljudje skozi življenje z negativno držo. So cinični, jezni in se jih da hitro razdražiti. Medtem ko večina ljudi dopušča manjšo nejevoljo, pa se sovražno razpoloženi ljudje odzivajo močneje, kot je upravičeno.« Kronična jeza in sovražnost zvišujeta krvni tlak, pospešujeta srčni utrip ter spodbujata jetra, da v krvni obtok odlagajo holesterol. To poškoduje koronarne arterije in pospešuje nastanek koronarne srčne bolezni. Menijo, da jeza dvakrat zveča nevarnost za srčni infarkt – neposredna nevarnost traja še najmanj dve uri. Kaj lahko pomaga?

The New York Times navaja dr. Murraya Mittlemana, po mnenju katerega ljudje, ki se ob čustvenih konfliktih trudijo ostati mirni, morda zmanjšajo nevarnost za srčni infarkt. To zveni podobno besedam, ki so bile zapisane v Biblijo že pred več stoletji: »Srce mirno je življenje vsemu telesu.« (Pregovori 14:30)

Apostol Pavel je vedel, kako je živeti pod pritiskom. Govoril je o skrbeh, ki so se vsak dan zgrinjale nanj. (2. Korinčanom 11:24–28) Toda pomagal mu je Bog in zato je lahko napisal: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7)

Čeprav so za težave s srcem tudi drugi dejavniki, pa tu našteti lahko pomagajo odkriti, kdaj je kdo v nevarnosti, in ustrezno ukrepati. Nekateri pa se sprašujejo, kako živijo tisti, ki so srčni infarkt že imeli. Koliko si lahko človek po njem opomore?

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 9]

Če človek kadi, se hitro razjezi, jé hrano polno maščob in veliko sedi, je v večji nevarnosti, da dobi srčni infarkt