Od kod so prišli

»KAKO smo se imenovali, preden je prišel Kolumb? [. . .] Vsako naše pleme si je nadelo svoje ime, ne da bi vedelo, kakšno so si nadela druga. A če ta imena prevedete, je, tudi danes, pomen enak. V našem jeziku [naragansetščini] je to ninug oziroma ljudstvo [v navajščini dinej], človeška bitja. Tako smo se poimenovali. Ko so torej sem prišli prvi [evropski] priseljenci, smo vedeli, kdo smo mi, ne pa, kdo so oni. Zato smo jim rekli avonagisak oziroma neznanci, saj so bili tujci, njih nismo poznali, poznali pa smo drug drugega. In mi smo bili človeška bitja.« (Visoki hrast, pleme Naraganset)

Teorij o izvoru ameriških domačinov je veliko.a Joseph Smith, ustanovitelj mormonov, je bil eden mnogih, vštevši kvekerja Williama Penna, ki so verjeli, da so Indijanci Hebrejci, potomci tako imenovanih desetih izgubljenih izraelskih plemen. Večina antropologov pa danes sprejema razlago, da so se azijska plemena po kopenskem mostu ali z ladjo preselila na današnjo Aljasko, v Kanado in Združene države. Videti je, da to potrjujejo tudi analize DNK.

Ameriški domačini – njihov izvor in verjetja

Ameriška domačina, Tom Hill (Seneka) in Richard Hill st. (Tuskarora), v svoji knjigi Creation’s Journey​—Native American Identity and Belief pišeta: »Večina domačih ljudstev po tradiciji verjame, da so bili ustvarjeni iz zemlje, vode ali zvezd. Arheologi pa imajo teorijo o velikem kopenskem mostu čez Beringski preliv, čez katerega so se Azijci selili v obe Ameriki. Po tej teoriji so ti Azijci predniki domačih ljudstev zahodne poloble.« Nekateri ameriški domačini dvomijo o belčevi teoriji o Beringskem prelivu. Ljubše so jim njihove legende in pripovedke. Raje se imajo za prvotne prebivalce kakor za raziskovalske naseljence iz Azije.

Russell Freedman v svoji knjigi An Indian Winter pojasnjuje: »Mandani [pleme, ki je živelo blizu zgornjega toka reke Misuri] so verjeli, da je bil Prvi človek mogočen duh, božansko bitje. Pred davnimi časi ga je ustvaril Gospod življenja, stvarnik vseh stvari, da bi posredoval med navadnimi ljudmi in neštetimi bogovi oziroma duhovi, ki prebivajo v vesolju.« Mandani so imeli tudi legendo o potopu. »Nekoč, ko je velika poplava pustošila po svetu, je Prvi človek rešil ljudi s tem, da jih je naučil, kako zgraditi zaščitni stolp, oziroma ,barko‘, ki se bo dvigal visoko nad potopnimi vodami. Vsaka mandanska vas je imela njemu v čast miniaturo tega mitološkega stolpa – približno meter in pol visok stolp iz cedrovine, obdan z leseno ograjo.«

Mandani so imeli tudi religiozni simbol, »visok kol, pokrit s perjem in krznom ter z ostudno, črno pobarvano leseno glavo na vrhu«. Koga bi ta lahko predstavljal? »Ta podoba je predstavljala Ochkih-Haddä, zlega duha, ki je imel na ljudi velik vpliv, a ni bil tako mogočen kakor Gospod življenja ali Prvi človek.« Prerijskim Indijancem je bilo »verjetje v duhovni svet nesporni del vsakdanjega življenja. [. . .] O nobeni večji stvari se niso mogli odločiti, niti se lotiti kakšnega projekta, ne da bi prej poiskali pomoč in odobrenje svetih bitij, ki vodijo človeške zadeve.«

John Bierhorst v svoji knjigi The Mythology of North America razlaga: »Pravijo, da so Osagi, preden so obstajale rodovne skupine, potovali iz kraja v kraj v stanju ganíta (brez zakona oziroma reda). Tradicija pravi, da so v tistih zgodnjih dneh nekateri misleci, imenovani Majhni stari možje, [. . .] oblikovali idejo, da tiha, stvarjenjska sila napolnjuje nebo in zemljo, ter da skrbi, da se zvezde, luna in sonce gibljejo v popolnem redu. Pravili so ji Wakónda (skrivnostna sila) oziroma Eáwawonaka (povzročitelj našega bivanja).« Podobno idejo imajo Zuni, Sjuji in Lakote na Zahodu. Tudi Vinebejgoji so v stvarjenjski mit zajeli »Zemljoustvarjalca«. Poročilo pravi: »Želel je luč, in bila je luč. [. . .] Nato je zopet razmišljal in želel je zemljo, in zemlja je začela obstajati.«

Biblijskemu učencu je nadvse zanimivo, ko opazi nekaj vzporednic med verjetji ameriških domačinov in biblijskimi nauki, še zlasti tistimi, ki govorijo o Velikem duhu, »povzročitelju našega bivanja«. To spominja na Božje ime Jehova, ki pomeni »On povzroča, da postaja«. Druge vzporednice se vežejo na potop in zlega duha, ki mu Biblija pravi Satan. (1. Mojzesova 1:1–5; 6:17; Razodetje 12:9)

Razumeti nazor ameriških domačinov

Domačinska pisatelja Tom Hill in Richard Hill razlagata pet darov, ki so jih, kot pravita, ameriški domačini dobili od svojih prednikov. »Prvi dar [. . .] je naša močna navezanost na zemljo.« In kdo bi to lahko zanikal glede na njihovo zgodovino, preden so prišli Evropejci in tudi po tem? Ameriški domačini so svojo zemljo često imeli za sveto. Vzeli so jim jo sistematično, s silo, goljufijo in neizpolnjenimi pogodbami.

»Drugi dar sta moč in duh, ki ju živali delijo z našimi ljudmi.« Ameriški domačini so živali spoštovali. To se vidi v mnogočem. Živali so lovili samo za hrano, obleko in zavetje. Bizona niso skoraj iztrebila domača ljudstva, temveč belec s svojo slo po krvi in kratkovidnim pohlepom.

»Tretji dar so duhovne sile, ki so naši živeči sorodniki in ki z nami komunicirajo po podobah, s katerimi jih upodobimo.« To pa je skupna tema mnogih religij po svetu – preživetje duha oziroma duše po smrti.b

»Četrti je čut za to, kdo smo, kaže pa se po naših plemenskih običajih. Z njimi ta čut tudi ohranjamo.« To je danes prav gotovo moč videti pri obredih, ko se ljudje zbirajo, da bi razpravljali o plemenskih zadevah, ali pa na družabnih powwowih, kjer plemena plešejo svoje plese in izvajajo svojo glasbo. Indijanska obleka, ritmično udarjanje na bobne, plesi, družinska in plemenska srečanja – vse to govori o plemenski tradiciji.

»Zadnji dar je ustvarjalnost – naša verjetja s spreminjanjem naravnih snovi v predmete vere in ponosa postajajo otipljivi.« Najsibo to izdelovanje košar, tkanje, izdelovanje ter barvanje lončenine, oblikovanje nakita in okrasja ali katera koli druga ustvarjalna dejavnost, vsaka je povezana z njihovo dolgoletno tradicijo in kulturo.

Plemen je toliko, da bi zapolnili mnogo knjig, če bi hoteli pojasniti tradicionalna verjetja in običaje njih vseh. A sedaj nas zanima, kako je na ameriške domačine vplival dotok milijonov Evropejcev, med katerimi naj bi bili mnogi kristjani.

[Podčrtni opombi]