Varuj se! Sem strupen
Od dopisnika Prebudite se! iz Avstralije
LJUDI, ki se preselijo v Avstralijo ali jo samo obiščejo, pogosto opozorijo, da so v tej prostrani deželi skoraj vsepovsod strupene kače in pajki. Pa vendar jih od vseh znanih vrst pajkov tu najdemo le okoli 1700. Nekaj bi jih zares lahko nosilo napis »Varuj se! Sem strupen«, večina pa ni strupena.
Kar pa se kač tiče, z nami jih na planetu Zemlja živi približno 2500 vrst. Kakih 140 od teh jih najdemo v Avstraliji in le okoli 20 jih je strupenih. Ali je res mogoče, da srečate eno teh strupenih bitij?
V mestih?
Kar velika večina strupenih kač in pajkov domuje na deželi ali v puščavi. Vendar pa morajo biti tudi nekateri prebivalci obalnih mest razumno previdni, še posebej glede pajkov. Sydneyjski pajek, ki s pajčevino oblaga svoj rov lijakaste oblike, živi na primer, kot že njegovo ime namiguje, v največjem avstralskem mestu Sydneyju in njegovi okolici. Zaradi svojih štrlečih črnih strupnikov bi bil prav lahko pri vsakomur glavni igralec v nočnih morah.
Samca tega pajka prepoznamo po izraziti bodici na drugi nogi, in on je strupen – njegov strup je petkrat močnejši od samičinega. Njegovo uradno latinsko ime je Atrax robustus. V knjigi The Funnelweb iz leta 1980 piše: »V zadnjih sedemdesetih letih vemo za kakih devetnajst ljudi, ki so umrli, ker jih je pičil pajek Atrax robustus.« Leta 1980 so naredili prvi uspešni protistrup proti piku tega pajka.
Drug pajek, pri katerem moramo biti previdni, pa je rdečehrbti pajek, ki je ime dobil po oranžnordeči progi, tekoči čez atlasastočrn zadek. Včasih je proga roza ali celo svetlosiva. Pri tem pajku je nevarna samica. Protistrup proti njenemu morebitnemu pogubnemu ugrizu smo dobili na voljo leta 1956. Rdečehrbtca najdemo povsod po Avstraliji in je v sorodu z zelo znanim pajkom, črno vdovo.
Pazite! Kače!
Kače najdemo na tratah ali v grmičevju predmestnih domov in to še zlasti ponoči. Nekatere so nevarne – kot na primer tigrovka, smrtna kača in tajpan. Tigrovka je dolga približno 1,5 metra. Prepoznamo jo lahko po temnih progah po hrbtu. Ko je jezna, utegne glasno, kašljajoče sikati.
Smrtne kače so različnih barv, na koncu repa pa imajo rumenkastobel privesek, s katerim trzajo ter tako privabljajo žrtev. Pogosto jih najdemo na peščenih področjih, kjer se zvijejo v obliko podkve. So dolge okoli 0,6 metra in debele.
Tajpan pa po drugi strani lahko v dolžino zraste do treh metrov! Je rjav, s svetlo obarvanim nosom. Ima veliki strupni žlezi, nekateri pa tudi po več kot centimeter dolga strupnika. Neki konj, ki ga je ugriznil tajpan, je umrl v petih minutah!
Kaj, če me ugrizne
Proti pikom obeh pajkov in kač lahko dobimo protistrup; po vsej Avstraliji pa so noč in dan na voljo tudi informativna središča z nasveti glede zastrupitve. Načini zdravljenja kačjih ugrizov so se zboljšali. Mnogi menijo, da zamisel, naj rano takoj razrežemo in strup izsesamo, ni le zastarela, ampak tudi škodljiva. Zdravniški strokovnjaki sedaj svetujejo, naj poskrbimo, da pacient ostane pri miru in umirjen, med mestom ugriza in srcem pa mu namestimo prevezo ali podvezo. Nato pa lahko uporabimo stisno obvezo in prizadeti ud imobiliziramo z deščico. Zatem pa bi moral pacient karseda hitro iti k zdravniku oziroma morali bi ga odpeljati v bolnišnico.
Pajka Atrax robustus in rdečehrbtega pajka tu in tam najdemo v prostorih. Rdečehrbtec se skriva po kotih garaž ali lop oziroma na katerem koli tihem, mirnem kraju, na primer v kakšnem starem avtomobilu, kupu odpadkov ali zunanjem stranišču. Paziti bi morali, da ju ne bi nehote zanesli v prostor.
Kolikšna je nevarnost
Večina Avstralcev rdečehrbtca ali smrtne kače ni nikoli videla oziroma osebno ne pozna koga, ki bi ga eden od njiju ugriznil. Če smo razumno previdni, nevarnosti, da bi nas ugriznil strupeni pajek ali kača, v resnici skoraj ni. Večina strupenih bitij se vam trudi iti s poti in postane napadalna le, če je vznemirjena ali potisnjena v kot.
Kljub temu je modro biti previden. Neki avstralski znanstvenik, strokovnjak za strupena bitja, rad »dela na vrtu v rokavicah, ribari v škornjih in je pazljiv, kadar potuje«. Zakaj v škornjih? No, verjetno zaradi strupenih vrst hobotnice, kockaste meduze, pa tudi veščca.
A o njih bi vam raje pripovedoval kdaj drugič.
[Slika na strani 24]
Samica rdečehrbtega pajka
[Vir slike]
Na vrhu: Z dovoljenjem: Australian International Public Relations
[Slika na strani 24]
Severna smrtna kača
[Vir slike]
Z dovoljenjem: Ross Bennett, Canberra, Australia
[Slika na strani 25]
Pajek Atrax robustus
[Vir slike]
Z dovoljenjem: Australian International Public Relations
[Slika na strani 25]
Tajpan
[Vir slike]
Z dovoljenjem: J. C. Wombey, Canberra, Australia