Ogrožene vrste — kako to zadeva vas

TIGRI, želve, nosorogi, metulji – seznamu ogroženih vrst ni videti konca! Brez dvoma se boste strinjali, da je za to največ kriv človek. A kako to zadeva vas?

Ali je glede na svetovno gospodarsko stisko razumno pričakovati, da bodo ljudje, zaskrbljeni za svojo blaginjo, podpirali ohranitvene programe, najsibodo ti še tako plemeniti? »Prav gotovo ni lahko biti član zelenih v večini južnosaharske Afrike, kjer se milijoni spoprijemajo s političnimi prevrati, plemenskimi boji in epidemičnimi boleznimi,« govori Time. Enako je drugod.

Problem ogroženih vrst se dá rešiti le s korenitimi spremembami. Po The Atlas of Endangered Species so te spremembe »tako velike, da jih lahko izpeljejo le vlade«. Nato pa priporoča: »Kjer se vlade voli, je vsak posameznik odgovoren poskrbeti, da bodo do leta 2000 izvoljeni samo politiki, ki jih za okolje skrbi.«

Ali je to stvarno pričakovati? Če sodimo po zgodovini, moramo skleniti, da »človek vlada ljudem v njih nesrečo«, pa tudi divjim živalim. (Propovednik 8:9) Mnogi varstveniki so prepričani, da sta zemeljsko rastlinstvo in živalstvo kazalnika za okolje. Ko sta ta ogrožena, smo ogroženi tudi ljudje. Toda to ni prvič v človeški zgodovini, da je zemeljsko življenje v nevarnosti, da izumre.

Najstarejša zgodovinska knjiga pravi: »Jaz, glej, pošljem potop, vode čez zemljo, pogubit vse meso, v katerem je dih življenja pod nebom; karkoli je na zemlji, pogine.« (1. Mojzesova 6:17) Niso pa umrli vsi ljudje, niti ne vse druge oblike življenja, ker je Bog pripravil sredstvo za preživetje.

Barka za rešitev

Znanstveniki menijo, da je najboljša rešitev za problem današnjih ogroženih vrst varovati njihov življenjski prostor. Zanimivo je, da New Scientist o tem poroča in omenja, da varstveniki uporabljajo »metaforo Noetove barke«. Noetova barka je bila sredstvo, s katerim so ljudje in živali preživeli potop Noetovih dni.

Bog je Noetu dal načrt za barko, orjaški lesen zaboj, ki naj bi plaval na površini potopnih voda. To je rešilo življenje Noetu, njegovi ženi, njunim trem sinovom z ženami, pa tudi predstavnikom različnih živalskih vrst, divjih in domačih – pravzaprav ,vsemu mesu, v katerem je bil dih življenja‘. (1. Mojzesova 7:15) Današnje raznolike življenjske oblike kažejo, kako dobro je barka opravila svoj namen.

A bodite pozorni na to, da preživetje ni bilo odvisno samo od človeka. Noe je moral s svojo družino ubogati Boga, ki jih je lahko ohranil žive. Bog je bil ta, ki je končal prepire, nasilje in pohlep predpotopnega sveta. (2. Petrov 3:5, 6)

Živali v novem svetu

Bog Jehova je obljubil, da se človek, ki posluša njegove zakone, lahko spremeni. Ljudje, ki so kakor divji, požrešni plenilci, lahko postanejo podobni krotkim, blagim živalim. (Izaija 11:6–9; 65:25) Za to je že zdaj obilo dokazov. Obiščite shode v kraljestveni dvorani Jehovovih prič blizu vas, pa boste sami videli, ali je temu tako. Če Jehova lahko tako korenito spremeni ljudi, ali potem ne more tudi urediti, da bodo v kraljestvu živali bitja živela med seboj v miru in varnosti, pa čeprav bi za to moral spremeniti njegove današnje značilnosti? Dejstvo je, da nam obljublja: »Tisti dan sklenem zanje zavezo z zvermi na polju in s pticami nebeškimi in z laznino po zemlji [. . .] in storim, da bodo varno počivali.« (Ozea 2:18)

Apostol Peter je pisal o prihodnjem dnevu »sodbe in pogube brezbožnih ljudi«. (2. Petrov 3:7) Bog bo z nadzorovanim posegom uničil samo brezbožne. Pogubil bo vse tiste, »kateri pogubljajo zemljo«. (Razodetje 11:18)

Predstavljajte si, kako veselo bo živeti v svetu, kjer bitja ne bodo več v nevarnosti. Koliko se bo moč učiti iz divjine, ki nas bo tedaj obdajala! Da, tigri, levi, sloni se bodo nemoteno potikali naokrog. V morju bo polno življenja, tudi plazilcev, mrčesa in različnih ptičev, na primer makaov, bo obilo. Vse pa bo v pravem ravnovesju. S poslušnim človeštvom, ki bo pod Mesijanskim kraljestvom ponovno doseglo popolnost, bo vladal popolni ekosistem.