Preroška drama, ki kaže na preživetje
1. Zakaj je postalo življenje na Zemlji v drugem tisočletju človeške zgodovine nevarno?
V DRUGEM tisočletju človeške zgodovine je postalo življenje na Zemlji nevarno, kajti kakor danes je bila tudi takrat Zemlja polna nasilja, čeprav ljudje tistega časa niso poznali pušk in pištol, topov in jedrskega orožja. Bog je imel celoten pregled nad tistim časom in je odgovarjajoče opisal svetovno stanje. Več kakor sto let preden so razmere dosegle svoj višek, je sklenil poseči in je za to tudi določil točen čas.
2. Kakšno časovno mejo je postavil Bog takratni, dolgo živeči generaciji in kakšne smrti naj bi umrla?
2 Po objavi, ki jo je razodel ljudem, je Bog rekel: »Duh moj se ne bo prepiral s človekom vekomaj, ker on je tudi le meso; zato bodi dni njegovih sto in dvajset let.« (1. Moj. 6:3) S takratno generacijo, ki je imela dolgo življenjsko dobo, ni hotel imeti potrpljenja v nedogled. Omejil ji je čas, v katerem bi lahko še globlje padla in se oddaljila od podobe Boga, v kateri je bil ustvarjen prvi človek iz mesa in krvi. Nadaljnjih dvanajst desetletij jo bo še dopuščal, nato pa se bo zgodila svetovna katastrofa. Tista generacija naj ne bi umrla naravne smrti.
3. Kaj je rekel Bog o pokvarjenosti takratnega človeštva in katero vprašanje postavljamo v primerjavi z današnjo generacijo?
3 Ko bomo sedaj brali, kako je gledal Bog na stanje ljudi, za katerih obstoj je bil odgovoren, želimo misliti na moralni nivo današnjih ljudi: »Ko je torej videl Jehova, da se množi hudobnost človekova na zemlji in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas, je bilo žal Jehovi, da je naredil človeka na zemlji in bolelo ga je v srce. In reče Jehova: Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje; i človeka i živino in laznino in ptice pod nebom, ker žal mi je, da sem jih naredil ... Konec vsega mesa se je približal predme, zakaj zemlja je polna silovitosti od njih; zato, glej, pokončal jih bom z zemljo vred«. (1. Moj. 6:5—7, 13) Ali lahko rečemo, da so ljudje danes boljši kakor s temi besedami opisani ljudje tistega časa, ali pa obstaja razlog za mišljenje, da so še slabši?
4. Katero vprašanje naj bi si osebno postavili in v katerem primeru ne smemo pričakovati, da bomo ušli obsežnemu Božjemu posegu?
4 Vendar nočemo biti samopravični v tem, ko bi druge obsojali, sebe pa izvzeli. Osebno se moramo vprašati: Ali sem tudi jaz na tako nizki moralni stopnji kakor ljudje tistega časa? To bi se naj vprašali, ker smo v tem svetu in živimo med pripadniki sedanje generacije. Kaj bo z nami, če smo trden del človeške družbe tega sveta, in ji radi pripadamo kljub slabemu glasu, ki ga ima do današnjega dne? Tedaj ne smemo pričakovati, da bomo ušli, ko bo posegel Bog, čigar temeljna načela so nespremenljiva in ki vedno enako postopa ter bo zopet povzročil svetovno katastrofo, ker je sedanji rod postal podoben generaciji starega časa. Tako na noben način ne bi mogli preživeti. Bili bi prav tako obsojeni kakor ostali ljudje.
5. Katera družina je bila v takratni človeški družbi izjema in kaj piše Biblija o tej družini?
5 Seveda so bili takrat tudi ljudje, ki niso bili sestavni del pokvarjene človeške družbe tistega časa, drugače človeški rod danes ne bi več obstojal. Takrat je živela družina, ki je bila izjema in Bog je to opazil. Bila je družina Noeta, sina Lameha, sina Metuselaha. (1. Moj. 5:25—32) Upoštevati želimo, po čem se je po biblijskem poročilu Noe razlikoval od človeške družbe svojega časa. Takole beremo: »Noe je bil mož pravičen, popoln med vrstniki svojimi; z Bogom je hodil Noe neprestano. Rodil pa je Noe tri sinove: Sema, Hama in Jafeta. In zemlja je bila popačena pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo. In Bog je videl zemljo in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji«. »Potem reče Jehova Noetu: Pojdi ti in vsa družina tvoja v ladjo, zakaj tebe sem videl pravičnega pred seboj v tem rodu«. (1. Moj. 6:9—12; 7:1)
6. S katerim razredom ljudi, ki jih je napovedal Enoh, se Noe ni hotel primerjati in v koliko je hodil z Bogom?
6 Noe je verjetno mislil na prerokbo, ki jo je izrekel Enoh, njegov praded, pod učinkovanjem Božjega duha: »Glej, prišel je Jehova z miriadami svetih svojih, izvršit sodbo nad vsemi in kaznovat vse brezbožne za vsa dela brezbožnosti, ki so jih brezbožno storili in za vse trde besede, ki so jih govorili zoper njega grešniki brezbožni. (Juda 14, 15; 1. Moj. 5:18—24) Noe ni želel pripadati tem brezbožnim grešnikom in ni hotel, da bi Božja sodba zadela tudi njega. Zato je hodil z Jehovo, resničnim Bogom tako, da se je stalno zgledoval po njem. Noe je rad usklajal svoje življenje z Božjim namenom in s tem se je izkazal za vrednega postati mož, po katerem bo od Adama in Eve potekajoči človeški rod ostal pri življenju, ko bo Bog povzročil svetovno katastrofo. Ker je Noe uravnaval svoje življenje po Božjem namenu, smo danes, — več kakor štiri tisoč tristo let pozneje, — živi. Mi, ki danes živimo, imamo slično priložnost, kakor jo je imel Noe.
7. Kaj je preživel Noe s svojo družino, ker je svoje življenje uravnaval po Božjem namenu, in kako je to storil?
7 Ali smo si na jasnem, da je takrat Noe s svojo družino, skupaj osem človeških duš, ostal živ? Bilo je konec nekega sveta! Zemeljska krogla ni bila uničena s svetovno poplavo, ki je odnesla pokvarjeno, brezbožno generacijo ljudi z zemeljske površine. Mi na njej še vedno živimo. Da bi lahko Noe preživel tisto poplavo, je moral usmeriti svoj način postopanja po nespremenljivem Božjem namenu; veliko barko, ki je služila za rešitev njegovih domačih in zastopnikov vrst živali in ptičev, je moral graditi tako, kakor mu je zapovedal Bog. (1. Moj. 6:14 do 8:22) Naslednje poročilo, ki je bilo zapisano pod delovanjem Božjega duha, jasno kaže, da so Noe in njegova družina preživeli uničenje nekega sveta:
8. Kako je pričal Peter, da so Noe in njegova družina preživeli uničenje nekega sveta?
8 »Prvemu svetu ni prizanesel (Bog), temveč je kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih; ... Jehova ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje ... Hotoma namreč ne vedo tega, da so bila od nekdaj nebesa in zemlja, ki je postala iz vode in z vodo po besedi Božji, po kateri je tedanji svet poginil z vodo potopljen«. (2. Petr. 2:4—9; 3:5, 6)
PREŽIVETI UNIČENJE SVETA
9. Kaj je bilo s tem, da so Noe in njegova družina preživeli, — kar dokazuje, da ljudje lahko preživijo uničenje sveta, — ustvarjeno in v kakšni primerjavi je to s preživetjem, na katerega misli danes večina ljudi?
9 To je mogoče! Ljudje lahko preživijo uničenje sveta! Dokaz za to je dejstvo, da so Noe in njegovi domači preživeli svetovno poplavo, ki je trajala od leta 2370 do 2369 pred n. št. Toda to, kar so Noe in njegovi preživeli, je tudi prerokba ali preroška slika, ki pokaže, da so na Zemlji ljudje, ki bodo preživeli prihajajoče svetovno uničenje, konec današnjega sveta brezbožnih ljudi. To pomeni, da bodo ljudje preživeli popolni konec tega hudobnega, zastrupljenega sestava stvari. Večji del današnjega svetovnega prebivalstva se zadovolji s tem, da preživi sedanji težki čas, da prestaja svetovne krize, ki si druga za drugo sledijo. in končno, — zatem, ko je bil razočaran v upanju na boljše čase, — umre. Ljudje iščejo z vsemi sredstvi, kako bi si podaljšali življenje, pri tem pa mislijo samo na sedanje krize. Toda preživetje teh kriz se ne da primerjati s tem, kar je bilo predslikano z Noetovim preživetjem vesoljnega potopa.
10. Kaj pomeni preživetje, ki jim ga daje Bog za zgled in kaj moramo storiti, kakor Noe, da bi lahko preživeli?
10 Bog daje danes ljudem upanje, da preživijo konec tega hudobnega sestava stvari, nakar bodo dobili priložnost, večno živeti na zemlji v njegovi novi ureditvi stvari. To je gotovo nekaj, za kar se izplača preživeti, ali ne? Preživetje pa ni mogoče na osnovi metod, izmišljenih od ljudi, ne bo se mogel rešiti človek sam, niti ne bodo preživeli »zmožni«, kakor mislijo evolucionisti. Zopet bo možno preživeti samo tako, da svoje življenje usmerimo po Božjem namenu. Da bi sebe in svoje domače ohranil pri življenju, je moral Noe pokazovati veliko vero v Božje opozorilne besede o uničenju »takratnega sveta« in delati tisto, kar mu je Bog zapovedal. Bil je dolgo vnaprej opozorjen. V šestem stoletju njegovega življenja, ko so bili njegovi trije sinovi že poročeni, mu je bilo zapovedano, da zgradi prostorno, za vodo neprepustno barko iz lesa, ki bi nudila zaščito v času svetovne poplave. Poslušal je.
11., 12. Zakaj nepremočljiva, lesena barka ne bi zadostovala, da bi preživeli prihajajočo »veliko stisko«, kakor se vidi iz besed Petra?
11 Neprepustna, lesena barka je zadostovala, preživeti konec »takratnega sveta«. Toda takšna barka ne bi zadostovala sedaj, ko gre za preživetje »velike stiske«, v kateri bo našel svoj konec sedanji »svet« ali človeška družba. Tega konca naj ne bi preživela samo ena družina. Osebe, ki imajo upanje, da preživijo to stisko in se pripravljajo na to, so razkropljene po vsej Zemlji. Popolno uničenje sedanjega sestava stvari tudi ne bo nastopilo z vodo. To se vidi iz tega, kar je rekel Bog po vesoljnem potopu. (1. Moj. 9:8—16; Iza. 54:9) Dva tisoč tristo let zatem, ko je Bog dal to zagotovilo, je napisal apostol Peter pod delovanjem Božjega duha svoje zadnje pismo, v katerem je med ostalim rekel:
12 »Po kateri je tedanji svet poginil z vodo potopljen; sedanja nebesa pa in zemlja so bila po isti besedi shranjena za ogenj in se vzdržujejo za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi. Pride pa dan Jehovin kakor tat, v katerem preidejo nebesa z velikim ropotom in prvine razpadejo v požaru in zemlja in vsa dela na njej zgore«. (2. Petr. 3:6, 7, 10)
13. Kaj se je zgodilo z Zemljo z vesoljnim potopom in kaj bo povzročil »ogenj« v prihajajočem sodnem dnevu na Zemlji?
13 Ali bi soglašalo s prvotnim Božjim namenom glede človeka in njegove domovine Zemlje, če bi Bog na Zemlji pustil divjati dobesedni ogenj, dokler ne bi bila brez prebivalcev in povsem sežgana? To bi pomenilo za Boga, da bi izvršitev njegovega namena preprečil največji nasprotnik, hudič. To se ne bo nikoli zgodilo, kajti Bog, vsemogočni, bo svoj namen veličastno uresničil. S poplavo v Noetovem času Zemlja ni bila uničena, temveč je bil enostavno odplavljen »svet brezbožnih ljudi« z Zemlje in ta je bila očiščena ali temeljito oprana. Tudi ogenj Jehovinega dne, prihajajočega dne Božje sodbe, ne bo uničil niti Zemlje, niti življenja na njej, temveč le človeško družbo in tudi njena dela, ki niso v soglasju z Božjim namenom, bo odpravil z zemlje. Planet Zemlja in tudi naše Sonce kakor tudi milijarde preostalih sonc mlečne ceste, — ki so ognjene krogle, — bodo prestale dan sodbe.
14. Kakšen ogenj bo lahko očistil »nebo« in »Zemljo« in s kakšnim rezultatom?
14 Dobesedni ogenj, kakršnega poznamo na Zemlji in od našega Sončnega sistema, ne more nič narediti satanu, — ki je vendar neviden, — in njegovim demonom, hudobnim duhovom. Ne more jih uničiti tako, da ne bi več mogli obvladati ljudi, katerim so od izgona Adama in Eve iz Edena vse do danes služili kot nebo ali nevidna vladavina. Mnogo je stavkov v Bibliji, ki pokažejo, da je »ogenj« prihajajočega dne, ko bo svet sojen, simbolična slika nečesa, kar bo imelo uničevalno moč ognja; sedaj tudi ne vemo, če bo Jehova Bog tistega dne uporabljal dobesedni ogenj, ki ga povzročijo strele. Jehova bo izvršil sodbo in odstranil z njihovega položaja satana in njegove demone, ki so vladali nevidno iz neba nad ljudmi ter uničil brezbožno človeško družbo, »svet brezbožnih«. Na ta način bo dobesedna Zemlja zopet očiščena, podobno kakor se v ognju čisti zlato in srebro. Potem bo Zemlja za preživele prijetno prebivališče.
15. S katerimi besedami nam zagotavlja apostol Peter, da bo obstajalo nekaj, za kar se izplača živeti?
15 Apostol Peter nam zagotavlja, da bo zatem prišlo nekaj, za kar se izplača preživeti. Peter piše: »Ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega, spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope. Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost«. (2. Petr. 3:12, 13)
16. Koga ponazarjajo Noe, njegova žena kakor tudi njegovi trije sinovi z ženami v preroški drami, ki se danes izpolnjuje?
16 Sedaj se še vprašajmo: Kako lahko preživimo, da bi živeli v novi ureditvi, na »novi zemlji«, pod »novimi nebesi« Kristusovega kraljestva? Da bi preživeli uničenje »takratnega sveta«, je gradil Noe po Jehovinih navodilih barko. S tem da je Noe svoje življenje usmeril po namenu, ki ga je imel Bog, da reši ljudi, se je z njim in njegovo družino odigrala preroška drama, ki se izpolni v času naše generacije. V tej drami predstavlja Noe Jezusa Kristusa, njegova žena pa Kristusovo »nevesto« ali točneje rečeno, preostanek razreda »neveste«, ki sedaj še živi na Zemlji. Trije Noetovi sinovi in njihove žene ponazarjajo krščene Jehovine oboževalce, ki se sedaj zbirajo k preostanku razreda »neveste« in pričakujejo, da bodo pod tisočletno vladavino Jezusa Kristusa, očeta večnosti, postali njegovi zemeljski otroci. (Iza. 9:6, 7) Kaj pa je v tej preroški drami, ki se danes izpolnjuje, ponazorjeno z Noetovo barko?
17. V katerem času je bila grajena Noetova barka in kaj ona zato ponazarja za naš čas?
17 Noe je gradil barko s pomočjo svojih poročenih sinov; zato je moralo biti to mnogo manj kakor sto let pred vesoljnim potopom. Barka je bila torej grajena »v času konca« takratnega »sveta«. To pomeni, da se moramo v sedanjem »času konca« ozirati za nečim, kar je lahko današnjim ljudem v času stiske v korist ali služi kot prednost. Na osnovi Biblije in izpolnitve biblijskih prerokb lahko neoporečno dokažemo, da se je pričel »čas konca« sedanjega »sveta« jeseni leta 1914, ko je prva svetovna vojna že nastopila. Noetova barka mora torej ponazarjati pripravo, ki jo pripravlja Bog, ker se približuje ognjeni konec tega sestava stvari, po Kristusu, da bi lahko njegovi zvesti oboževalci preživeli. Ta božanska priprava je duhovni raj, v katerega je pripeljal Bog svoje zveste oboževalce in v katerem živijo od leta 1919 kot njegovo ljudstvo, ki zopet uživa njegovo milost in njegovo zaščito.
18. Kdaj in kako je bil skesani preostanek razreda »neveste« pripeljan v duhovni raj?
18 Z izgradnjo tega duhovnega raja na Zemlji, v katerem vladata mir in varnost, se je pričelo v prvem povojnem letu 1919. Med prvo svetovno vojno in v težkem času, povezanim z njo, kakor tudi zaradi preganjanja, ki je izbruhnilo proti krščanskim Jehovinim pričam, so si te priče v precejšnji meri nakopale Božje neodobravanje, ker so kot kristjani sklepali kompromise in postali krivi tudi za druge stvari. Jehova Bog je dopustil, da so prišli v ujetništvo Babilona velikega in njegovih ljubimcev iz političnih, militarističnih in sodnih krogov. Toda v prvem povojnem letu 1919 je sklenil skesani preostanek, da uskladi svoje postopanje z Božjim namenom in sicer po biblijskem spoznanju, ki jim ga je Bog pričel razodevati. Sedaj je uporabil Bog svojega sina Jezusa Kristusa, slično novodobnemu Ciru, da osvobodi njegov skesani narod iz ujetništva Babilona Velikega. (Iza. 44:28 do 45:6) Ko je bil leta 1919 zopet vzpostavljen miroljuben odnos med preostankom in Jehovo Bogom, je bil duhovni raj zgrajen, to se pravi, na vsej zemlji so bile osnovane mnoge skupščine krščanskih Jehovinih prič. (Iza. 35:1—10; Ezek. 36:35)
19. Kakšne vrste lepote obstaja v tem duhovnem raju in kakšno mesto, gledano na stari Izrael, je on za svoje prebivalce?
19 V tem duhovnem raju, ki se nahaja sredi na propad obsojenega in zastrupljenega »sveta«, obstoja resnična duhovna lepota; v tem raju zorijo sadovi Božjega duha. V njem se najdeta mir in pristna krščanska bratovska ljubezen in vsak prebivalec se trudi, da še druge krepi v veri in jih pripravlja na prihajajoči Jehovin dan. (2. Petr. 3:14—18) To je takorekoč njihovo »zavetno mesto«, v katerem so varni pred velikim »krvnim maščevalcem«, ki izvrši maščevanje za Jehovo v prihajajočem »dnevu sodbe in uničenju brezbožnih ljudi« nad vsem »svetom«, obremenjenem s krivdo krvi. (2. Petr. 3:7; 4. Moj. 35:12, 19 do 27)
20. Koga ponazarjajo Noetovi trije sinovi in njihove žene in kako je v Razodetju napovedano njihovo preživetje?
20 Člani preostanka, ponazorjeni po Noetovi ženi, člani Kristusove »neveste«, niso edini, ki živijo v tem duhovnem raju, kraju obnovljenih miroljubnih odnosov z Bogom. Od leta 1935 naprej so prišle v ta duhovni raj tudi osebe, ki so bile ponazorjene z Noetovimi sinovi in njihovimi ženami. To so osebe, ki bodo zemeljski otroci »Očeta večnosti«, Jezusa Kristusa, večjega Noeta. Oni upajo, da bodo preživeli »veliko stisko«, ki kmalu pridre nad svet; zato se preroško poročilo, ki ga beremo v Razodetju 7:9—17, nanaša nanje. Oni bodo sestavljali »veliko množico«, o kateri je tam rečeno: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«. (Razod. 7:14) Sedaj se priključujejo preostanku Kristusove »neveste«, ki obožuje Boga v njegovem duhovnem templju.
21. a) Kaj morajo delati tisti, ki želijo v duhovnem raju preživeti »veliko stisko«? b) Kakšna stvarjenja bodo še z njimi preživela?
21 Vsi, ki so sedaj v duhovnem raju, morajo, če želijo preživeti »veliko stisko«, ostati v njem, podobno kakor je moral Noe in njegova družina, ostati v barki, zatem ko je Bog, preden so pridrle vode potopa, za njimi zaprl vrata. (1. Moj. 7:1) Samo tedaj, če ostanejo na kraju naklonjenosti, milosti in zaščite, ki ga je predvidel Bog, lahko upajo, da preživijo ognjeno uničenje svetovnega sestava stvari. Pod Božjo zaščito pa bodo preživeli tudi ptiči in druga leteča stvarjenja, kopne živali, ribe in druge vodne živali, kajti ljudje, ki bodo preživeli »veliko stisko«, bodo izpolnili božansko nalogo, da si podložijo živali; to bo v korist in zaščito teh Božjih stvarjenj.
22. a) Kaj se je zgodilo v času vesoljnega potopa z Edenskim vrtom? b) Kaj se bo v času »velike stiske« zgodilo z duhovnim rajem in zakaj?
22 Predstoječa »velika stiska« bo dosegla višek v ognjeni bitki »velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu. (Mat. 24:21, 22; Razod. 16:14—16) Jehovini oboževalci, njegove krščanske priče, lahko varno preživijo stisko, če simbolična barka, duhovni raj, ostane in če je ne zapustijo. Edenski vrt ali raj miline, iz katerega je Bog izgnal Adama in Evo, je bil v vesoljnem potopu uničen. Kaj pa se bo zgodilo z duhovnim rajem preostanka in »velike množice«? Kakor Noetova barka bo prenesel ognjeni »dan sodbe«. Duhovni raj Jehovinih oboževalcev, ki so se trudili, da ostanejo duhovni in obvarujejo svojo krščansko čistočo, ne bo razdejan v prihajajoči »veliki stiski«, ki jo Jehova Bog privede nad ves svet. Ta bo uničila sedanji svetski sestav stvari, ki je vse kaj drugega kakor raj. Ko bo duhovni raj prenesel »veliko stisko«, bodo preživeli oboževalci Jehove, Noetovega Boga, gledali, da obnovijo pod »novimi nebesi« mesijanskega Božjega kraljestva dobesedni raj na očiščeni zemlji.
23. Kaj pokaže, da Adam in Eva ne bi lenarila, in kaj je zato treba reči o tistih, ki se sedaj nahajajo v duhovnem raju?
23 Ljudje, ki uživajo sedaj v »času konca« v duhovnem raju milost in zaščito Boga, ne živijo lenobno. Ker bo življenje v tem raju oblikovano po Božji volji, ima namen in cilj. Ko je ustvaril Bog Adama, prvega človeka, ga je pustil prebivati v prvotnem raju na zemlji, v »Edenskem vrtu«, toda tam naj ne bi zapravljal časa ali lenaril, temveč bi moral »vrt negovati in obdelovati«. Bog je dal življenju Adama in Eve smisel in namen s tem, ko je oba postavil pred nalogo, vzgajati otroke tako, da bi bila po sedem tisoč letih Zemlja napolnjena z ljudmi; tudi bi morala zemljo obdelati v vrt ali raj, živali pa si podložiti v njihovo korist. (1. Moj. 2:15; 1:26—28) Tudi ljudje, ki živijo v duhovnem raju, ki obstaja od leta 1919 n. št., morajo pred »veliko stisko« opraviti zelo obširno delo. Vsi prebivalci tega raja morajo živeti v soglasju z Božjim namenom.
24. a) Za čim morajo težiti tisti, ki se sedaj nahajajo v duhovnem raju? b) Katerega dela se morajo udeleževati sedaj v soglasju z Božjim namenom?
24 Ljudje, ki jim sedaj Bog nudi vstop v duhovni raj na Zemlji, ne gledajo samo za nekim krajem varnosti, za nekim krajem, v katerem bodo v predstoječi »veliki stiski« v zavetju, temveč težijo in se pripravljajo na to, da večno živijo v razdobju »novih nebes in nove zemlje«, ki ju bo ustvaril Bog in v katerih bo vladala pravičnost. (2. Petr. 3:13) Zelo dobro vedo, da ima Bog namen povzročiti to razdobje miru in pravičnosti po mesijanskem kraljestvu Jezusa Kristusa, njegovega na prestol postavljenega sina. V soglasju s tem Božjim namenom morajo prispevati k izpolnitvi naslednje Jezusove prerokbe o »koncu sestava stvari«: »In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« Poslušati morajo tudi Jezusovo zapoved: »Pridobivajte mi v učence ljudi iz vseh narodov, krščujoč jih.« (Mat. 24:14; 28:19, 20, NS) S tem pridejo nadaljnje osebe, ki iščejo Boga, v duhovni raj varnosti in zavetja in imajo upanje, da bodo obvarovane ter živele v novem razdobju, v katerem bo vladala pravičnost.
25. Kaj moramo delati sedaj, če želimo preživeti in živeti v Božji novi ureditvi?
25 Ali želimo preživeti »veliko stisko« in večno živeti v Božji novi ureditvi, sestavljeni iz »novih nebes in nove zemlje«? Če da, tedaj moramo sedaj urediti svoje življenje v skladu z Božjim namenom.
[Slike na strani 26]
Barka predstavlja duhovni raj, v katerega je Bog privedel svoje današnje oboževalce
Noe predstavlja Jezusa Kristusa
Noetovi sinovi in žene predstavljajo današnje Jehovine oboževalce, ki upajo v večno življenje na Zemlji