Avstralski »pojoči stolp«

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

ZA OBLIKOVANJE raznolikih, izredno kakovostnih glasbil, se na področju glasbe pogosto združijo umetnost, tehnika in znanost. A medtem ko so violine Antonia Stradivarija in flavte Theobalda Böhma morda zelo znane, pa v splošnem le malo vemo o veličastnem zvonovju.

Toda kaj zvonovje je in kako se nanj igra? Obisk pri enem največjih na svetu bo poučen in bo morda povečal naše cenjenje do njegove edinstvene glasbe.

Ogromno glasbilo

Zvonovje sodi med največja glasbila sveta in izvira iz antike. Običajno je nameščeno v zvoniku, in zato ga ustrezno omenjajo kot »pojoči stolp«. Zvonovje in zvonik v avstralskem glavnem mestu Canberri je darilo, ki ga je leta 1963 ob jubileju, v spomin na ustanovitev in poimenovanje mesta pred 50 leti, podarila vlada Velike Britanije. Zvonovje je nameščeno na otoku Aspnu v središču slikovitega Lake Burley Griffina.

Ta 50 metrov visok zvonik je sestavljen iz skupine treh trikotnih stebrov, od katerih je vsak postavljen na stranico središčnega enakostraničnega trikotnika. Visoko nad zvonovjem so med te tri stebre razpeta nadstropja, v katerih je sámo zvonovje.

Z dvigalom v stolpu se pripeljemo do prve ploščadi, kjer opazimo veliki tastaturi ali klaviaturi, podobni orgelskim. Prva je namenjena za igranje zvonarja, kot se imenuje izvajalec. Kladiva te klaviature udarjajo le na glasbene palice.

Skoraj za igralno klaviaturo pa je prava tastatura zvonovja. Toda to ni običajna klaviatura, saj ima velike okrogle hrastove tipke s premerom približno 2 centimetra. Zgornja vrsta tipk je podobna črnim klavirskim ali orgelskim tipkam. Te tipke za kakih 9 centimetrov štrlijo ven, spodnja vrsta (predstavlja bele klavirske tipke) pa štrli za kakih 17 centimetrov. Zvonar, v nasprotju s pianistom ali orglarjem, ne igra s prsti, ampak z zaprtimi dlanmi. In tipke so zaradi tega, da se igralec med igranjem ne dotika drugih tipk, široko razmaknjene.

Resnično mogočen mehanizem

Od vrha glavne klaviature se v strop nad njo vzpenjajo žice, in na ločeno jekleno žico je z neobičajno napeto pripravo povezana vsaka tipka za štiri oktave in pol. Da bi ugotovili, kam vse te žice vodijo, smo se z dvigalom odpeljali do naslednjega nadstropja. Tu mogočno visita masivna zvonova, vsak tehta približno po šest ton. Ko pogledamo navzgor, med ta zvonova, zagledamo nad njima viseti še drugih 51 zvonov, ki se postopoma vzpenjajo do najmanjšega, ta pa tehta le 7 kilogramov.

Vse zvonove so premišljeno namestili, da bi preprečili kakršno koli zvočno motnjo, ki jo občasno povzročijo prevladujoči višji toni nekaterih od njih. Vsak zvon, ki ima v notranjosti mehek kovinski kembelj, se aktivira z jekleno žico, ki je povezana s posamezno tipko klaviature spodaj. Napetost se natančno uravnava, da se jo prilagodi posameznemu udarcu vsakega zvonarja, pa tudi prevladujočim vremenskim razmeram.

Nekaj zanimivosti

Zvonove canberrskega zvonovja so ulili v angleški livarni John Taylor and Company ter so čudovit primerek stare umetnosti v 20. stoletju. Njihovo melodijo se lahko sliši do 300 metrov vstran, čez jezerske vode ter v sosednje vrtove in parke.

To zvonovje ni največje na svetu, ker pa ima 53 zvonov, se na seznamu največjih uvršča visoko, saj ima večina zvonovja od 23 do 48 zvonov. Največje zvonovje pa je v mestu New York. Ima 74 zvonov. Ima pa tudi največji uglašeni zvon na svetu. Ta zvon tehta prek 18 ton in je, v primerjavi s canberrskim zvonom, ki je uglašen na zvišani nizki F, uglašen na nizki C.

Sedaj pa uživajmo v zvonarjevem koncertu. Ali bi se usedli v vrt spodaj? Tu ne bomo le slišali čudovite glasbe »pojočega stolpa«, ampak hkrati tudi uživali v stvarjenjskih čudežih, ki nas obdajajo. Spokojno večerno ozračje in impresivna velikost zvonov združeno ustvarjata navidezno nadzemeljsko glasbo, kar naše srce napolnjuje s hvaležnostjo za božanski dar, glasbo.

[Slika na strani 25]

Zvonovi v stolpu