Spomin si lahko zboljšate

»Grozno slab spomin imam.« Ali ste to že kdaj rekli? Če da, ne obupajte. Nekaj preprostih nasvetov in malo truda lahko stvar presenetljivo zboljša. Svojih možganov ne podcenjujte. Njihove zmogljivosti presenečajo.

KAKO možgani opravljajo svoje osupljive funkcije? Zadnja leta možgane preučujejo skrbneje ko le kdaj. Toda čeprav je uvid vanje vse večji, še vedno vemo zelo malo o tem, kako v resnici dovršujejo stvari, ki jih počnejo.

Ni jasno, kako se informacije učimo in si jih zapomnimo, a raziskovalci se to skrivnost trudijo odkriti. Menijo, da je v učenje in pomnjenje včlenjenih od 10 do 100 milijard možganskih živčnih celic, nevronov. Med nevroni pa je vsaj desettisočkrat toliko povezav. Po neki teoriji prihaja do učenja tako, da se povezave oziroma sinapse z rabo utrjujejo.

Ko se staramo, se naše mentalne zmožnosti utegnejo manjšati, naše reagiranje pa počasniti. Možganske celice se ne obnavljajo in odrasli jih očitno nenehno nekaj izgubljajo. Toda kolikor več svoje mentalne zmožnosti uporabljamo, za toliko daljši čas jih lahko ohranimo.

Na možgane pa vpliva tudi naše duševno razpoloženje. Če smo optimistični in vedri, nam bolje delujejo, ne glede na to, koliko smo stari. Nekaj pritiska jim utegne koristiti, toda ob kroničnem, pretiranem pritisku so manj učinkoviti. Duševni pritisk lahko zmanjša telesna vaja.

Vse to je morda spodbudno, toda še vseeno lahko pozabljamo pomembne stvari in to ne glede na našo starost. Ali se lahko v tem kaj popravimo? Področje, kjer ima večina težave, je pomnjenje imen ljudi, ki jih srečamo.

Pomnjenje osebnih imen

Pri tem, da si imena bolje zapomnite, vam lahko zelo pomaga nekaj preprostih predlogov. Pomaga, če se za človeka zanimamo. Zanj je ime pomembno. Često se imena ne moremo spomniti zato, ker ga prvič nismo dobro slišali. Ko vas torej komu predstavijo, se potrudite ime natančno izvedeti. Če je treba, zaprosite človeka, da vam ga ponovi ali pa celo črkuje. V pogovoru ga večkrat uporabite. Pri poslavljanju ogovorite z imenom. Presenečeni boste, kako bo teh nekaj točk pomagalo.

Nadaljnji nasvet, ki vam lahko še bolj izboljša spomin za osebna imena, je ta: posameznikovo ime povežite z nečim, kar si lahko v mislih naslikate. Če v sliko lahko vnesete dogajanje, še toliko boljše.

Naj navedemo zgled. Neki človek si je težko zapomnil ime znanke Tamare. Ko jo je torej srečal, je pomislil, da jo vidi v dolini Tamar, ko v zemljo piše črko A. Vedno je delovalo. Ime Tamara mu je hitro prišlo na misel.

Mnoga imena vam besedno morda nič ne pomenijo. Takrat boste morali ime zamenjati s podobno besedo. Nič za to, če vaša nadomestna beseda ne zveni povsem enako kakor ime. Vaš spomin si ga bo laže zapomnil zaradi asociacije. Če ustvarjate svoje besede in slike, je vtis veliko močnejši.

Na primer: predstavijo vam človeka z imenom Božidar Kastelic. Morda se vam utrne nadomestek beži pehar marelic. Zamislite si, kako pehar marelic divje beži.

Nekaj časa morate to marljivo vaditi, toda res deluje. Harry Lorayne metodo razlaga v svoji knjigi How to Develop a Super-Power Memory (Kako razviti nadspomin). Uporabil jo je ob mnogih javnih priložnostih. Takole pravi: »Velikokrat, ko sem se moral v petnajstih minutah ali manj seznaniti s sto ali dvesto ljudmi, nisem pozabil niti enega imena!«

Kako si zapomniti sezname

Kako si lahko zboljšate zmožnost pomnjenja seznama nepovezanih členov? Preprosta metoda se imenuje povezovalni sistem. Deluje takole: za vsak člen seznama si zamislite podobo in nato podobo prvega člena povežete s podobo drugega, podobo drugega s podobo tretjega in tako naprej.

Recimo, da morate iz trgovine prinesti pet reči: mleko, kruh, žarnico, čebulo in sladoled. Začnite s tem, da mleko povežete s kruhom. Zamislite si, da mleko zlivate iz štruce kruha. Čeprav je slika morda precej nesmiselna, vam bo pomagala reči vtisniti si v spomin. V miselni prizor skušajte vnesti dogajanje: sebe, kako mleko izlivate.

Potem ko mleko povežete s kruhom, preidite na naslednjo reč, žarnico. Morda lahko štruco kruha z žarnico povežete tako, da si predstavljate, kako poskušate štruco kruha vtakniti v okov žarnice. Nato žarnico povežite s čebulo, tako da si sebe zamislite, kako lupite veliko žarnico in ob tem jočete. Seveda je bolje, da uporabite svoje asociacije. Ali lahko asociirate zadnji dve reči, čebulo in sladoled? Lahko si zamislite, da jeste čebulni sladoled!

Preverite, ali se lahko spomnite reči s seznama. Nato spomin preizkusite s svojim seznamom. Oblikujte tako dolgega, kakor želite. Zapomnite si: da bi si asociacije bolje zapomnili, jih lahko začinite s humorjem, lahko so celo nesmiselne ali neskladne. V predstavo skušajte vnesti dogajanje. Eno reč nadomestite z drugo.

Nekateri morda ugovarjajo, češ da ta metoda traja dlje, kot to, da si seznam enostavno zapomnimo. Vendar pa več časa vzame sama razlaga metode, kot njena uporaba. Ko boste enkrat imeli nekaj prakse, boste asociacije oblikovali hitro, in vaše pomnjenje, pa tudi hitrost učenja, bosta veliko boljša, kakor če bi se skušali učiti brez sistema. Ko so 15 ljudi zaprosili, naj si zapomnijo 15-členski nepovezan seznam in pri tem ne uporabljajo sistema, je bil njihov povprečen rezultat 8,5. Ista skupina pa si je z uporabo povezovanja vidnih asociacij na drug seznam zapomnila povprečno 14,3 reči. Seveda pa boste dosegli 100-odstotni izid, 15, če se boste spomnili na nakupovanje vzeti napisan seznam!

Pomnjenje prebranega

V tej dobi, nasičeni z informacijami, je še eno področje, kjer nas večina potrebuje pomoč – učinkovito učenje. Učenje je nujno v šoli, pri poslu, za oseben napredek in pri pripravi na govorjenje v javnosti. Kristjan pa si mora odmeriti čas tudi za osebno preučevanje Biblije. (Janez 17:3)

,Toda jaz si težko zapomnim, kar sem preučeval,‘ utegnete reči. Kaj lahko storite? Morda si boste prebrano laže zapomnili, če se naučite preučevalni čas učinkovito izrabljati. Navedli bomo nekaj predlogov.

Pomembno je, da ste pri študiju organizirani. Knjige, pisno gradivo in papir imejte na dosegu. Če se da, bodite v prijetnem okolju z malo motnjami in primerno osvetlitvijo. Radio in televizijo izklopite.

Določite si, kdaj boste preučevali. Za nekatere je učinkovitejše, če se učijo vsak dan po malo, kakor enkrat dalj časa. Dobro je, če si čas razdelite. Namesto da študirate neprestano dve uri, bo morda bolje čas razdeliti na od 25- do 40-minutne odmerke, s kratkimi vmesnimi intervali po nekaj minut. Raziskave kažejo, da je pomnjenje tako boljše.

Določite, koliko gradiva želite obdelati v preučevalnem času. To zboljša koncentracijo. Preden s knjigo začnete, si vzemite nekaj minut in jo prelistajte. Poglejte naslov. Seznanite se s kazalom, ki povzema knjigo. Nato preberite predgovor oziroma uvod. Tu je lahko naveden avtorjev namen knjige in njegovo gledišče.

Preden začnete brati poglavje, ga preglejte. Poglejte naslove, ilustracije, tabele, povzetke ter uvodne in sklepne odstavke. Preletite prve stavke vsakega odstavka. V teh so pogosto glavni argumenti. Pridobite si splošno sliko. Vprašajte se: ,Kaj je pisec hotel dokazati? Kaj lahko dobim iz te snovi? Kateri so glavni argumenti?‘

Pomembno je, da ste zbrani. V gradivo bi se morali povsem vživeti. Skrivnost je v tem, da preučevalni čas naredite kar se da živ. Netite si navdušenje s tem, da razmišljate o praktičnih vidikih informacij. Učeno si v mislih naslikajte. Uporabljajte čutila, predstavljajte si vonj, okus in otip, če je snov takšne vrste.

Ko se enkrat dokopljete do pomena snovi, ste pripravljeni, da si naredite zapiske. Če si učinkovito zapisujete, lahko informacije prej razumete in si jih prej zapomnite. Ni si treba zapisovati celih stavkov, temveč le ključne besede oziroma besedne zveze, ki vam bodo pomagale spomniti se glavnih misli.

Če podatke razumete, še ne pomeni, da se boste v prihodnosti lahko vseh spomnili. V resnici utegnete v 24-ih urah pozabiti 80 odstotkov naučenega, vsaj začasno. To ne zveni preveč spodbudno, toda nekaj oziroma večino teh 80 odstotkov si lahko ponovno pridobimo, če snov ponovimo. Po vsakem preučevalnem odmerku nekaj minut ponavljajte. Če je mogoče, snov ponovite naslednji dan, nato čez en teden in nato čez mesec dni. Z uporabo teh točk boste morda iz svojega preučevalnega časa dobili kar se največ da in si prebrano zapomnili.

Svojih možganov zato ne podcenjujte. Zmožnost pomnjenja se da zboljšati. Neki znanstvenik je o možganih dejal, da so »nekaj najzamotanejšega, kar smo dozdaj odkrili v našem vesolju«. So slavospev strahospoštovanje zbujajoče modrosti in moči njihovega Stvarnika, Jehova. (Psalm 139:14)

[Shema na strani 15]

Da bi si zapomnili sezname, uporabljajte povezovalni sistem: za vsak člen si zamislite podobo, nato podobo prvega povežite s podobo drugega in tako naprej

Nakupovalni seznam

1. mleko povezava 1. in 2.

2. kruh povezava 2. in 3.

3. žarnica povezava 3. in 4.

4. čebula povezava 4. in 5.

5. sladoled