Pazite se branjemrznosti

Naš svet preplavlja nova vrsta težav z branjem. imenuje se branjemrznost. Definirana je kot »lastnost ali stanje, ko je nekdo zmožen brati, vendar [je] za to nezainteresiran«.a (Merriam-Webster’s Collegiate Dictionary, Tenth Edition) Da, branje – nekoč so si ga privoščili kot užitek – se danes pogosto odriva kot kakšen opravek. »Ko bereš, moraš delati,« se je pritožila 12-letna deklica, »kar pa ni prav nič zabavno.«

Branjemrzneži so tudi mnogi odrasli. Združene države se na primer bahajo s 97-odstotno stopnjo pismenosti; toda približno polovica odraslih Američanov redko bere knjige ali revije! Jasno je, da se zmožnost branja ne ujema vedno z željo po njem. To velja celo za zelo izobražene ljudi. »Ko se po dolgem dnevu vrnem domov,« pravi diplomant Harvardske univerze, »vključim televizijo, namesto da bi vzel v roke knjigo. To je lažje.«

Kaj se je zgodilo z branjem? Njegova priljubljenost je v zadnjih desetletjih podlegla občilom, ki si pozornost pohlepno prisvajajo. »Sedaj, ko imamo svoj MTV in video, Nintendo in walkman, se možnost, da se prebijemo skozi knjigo, ne zdi več tako lahka kot v preprostejših časih,« piše Stratford P. Sherman v reviji Fortune. Nemara je največji tekmec, ki požira čas za branje, televizija. In zares, povprečen Američan bo v svojih 65-ih letih prebil pred televizijo devet let življenja!

Ker se malemu ekranu tako pogosto žrtvujejo koristi branja, bi bilo dobro, da razmislite o naslednjem.

Koristi branja

Branje vzdramlja domišljijo. Televizija misli namesto vas. Vse je določeno: izrazi na obrazih, spremembe glasu in prizorišče.

Kakorkoli že, pri branju si sami izberete zasedbo, zamislite okolje in usmerjate dogajanje. »Tako zelo si svoboden,« pravi 10-letni deček. »Lahko narediš, da je vsakdo prav takšen, kot ga želiš videti ti. Med branjem, lahko stvari bolj obvladuješ, kot pa takrat, ko gledaš nekaj po televiziji.« In kot je pripomnil dr. Bruno Bettelheim, »televizija ujame domišljijo, vendar je več ne spusti. Dobra knjiga pa um takoj vzdrami in osvobodi.«

Branje razvija govorne veščine. »Noben otrok ali odrasel ne postane boljši gledalec televizije tako, da jo več gleda,« opaža Reginald Damerall z Massachusettske univerze. »[Za to] se potrebuje veščine, ki so tako osnovne, da še nismo slišali o nezmožnosti gledanja televizije.«

Nasprotno pa branje zahteva govorne spretnosti in jih razvija; neločljivo je povezano z govorom in pisanjem. Neki srednješolski učitelj angleščine pravi: »Ni dvoma, da je tvoj uspeh dijaka močno odvisen od tvojega besednega zaklada, tako od tega, kaj lahko razumeš, ko bereš, kakor od tega, kako se izražaš, ko pišeš, in poleg branja ni drugega načina, s katerim bi si povečal dober besedni zaklad – enostavno ga ni.«

Branje pospešuje potrpljenje. V samo eni uri šine po televizijskem ekranu več kot tisoč slik, kar pusti gledalcu kaj malo časa za razmislek o tem, kar gleda. »Ta tehnika dobesedno programira zmožnost kratkotrajne zbranosti,« pravi dr. Matthew Dumont. Ni presenetljivo, da nekatere raziskave povezujejo prekomerno gledanje televizije – tako pri otrocih kakor pri odraslih – z naglim odločanjem in nervoznostjo.

Branje zahteva potrpljenje. »Stavki, odstavki in strani se razkrivajo počasi, po vrstnem redu in po logiki, ki ni niti malo intuitivna,« piše komunikacijski strokovnjak Neil Postman. Bralec si mora v svojem tempu razlagati, kaj je na strani, to presojati in o tem premišljati. Branje je zapleten proces razbiranja, ki zahteva – in razvija – potrpljenje.

Uravnovešen pogled

Kljub koristim branja je treba priznati, da ima tudi televizija svoje dobre strani. Pri prenašanju določenih vrst informacij lahko prekosi branje.b Privlačna televizijska oddaja lahko celo vzbudi zanimanje zanj. »Poročajo, da televizijske oddaje, ki dramatizirajo otroško literaturo in znanost, vplivajo na otroke, da poiščejo knjige o teh ali sorodnih temah,« piše The Encyclopedia Americana.

Nujno je, da imamo uravnovešen pogled. Natisnjena stran in televizija sta različni občili. Vsako ima svojo močno in šibko stran. Vsako se lahko uporablja – ali zlorablja. Da, prekomerno branje, do stopnje, ko se nekdo že osami, je lahko prav tako pogubno kakor pretirano gledanje televizije. (Pregovori 18:1; Propovednik 12:12)

Vendar se branje pogosto zanemarja zaradi vizualnega razvedrila. Neki japonski časnikar tarna: »Z bralčeve kulture prehajamo na gledalčevo.« To se lahko opazi še posebej med mladimi. Zato jih veliko zraste v branjemrzneže, ki kasneje trpijo za posledicami. Kako lahko potemtakem starši pomagajo otrokom razviti željo po branju?

Kako lahko pomagajo starši

Bodite zgled. Članek v Newsweeku z naslovom »Kako vzgojiti dobre bralce« naravnost svari: »Če kar naprej čepite pred televizorjem, bo najbrž tudi vaš otrok takšen. Če pa vas, nasprotno, otroci vidijo, da se radi zatopite v dobro knjigo, bodo ugotovili, da branje ni le stvar vaših pridig, temveč tudi vaših del.« Še boljše pa je, ko nekateri starši berejo svojim otrokom naglas. Tako namreč ustvarjajo toplo vez – nekaj, česar v mnogih današnjih družinah na žalost ni.

Uredite knjižnico. »Knjige imejte vsepovsod – veliko knjig,« priporoča dr. Theodore Isaac Rubin. »Spominjam se, da sem jih bral, ker so bile tam in ker so jih tudi vsi drugi brali.« Otroci jih bodo brali, če bodo lahko dosegljive. K temu bodo še bolj spodbujeni, če bodo knjige del njihove lastne osebne knjižnice.

Poskrbite, da bo branje prijetno. Pravijo, da če otrok rad bere, je polovica bitke učenja dobljena. Zato poskrbite, da bo branje za vašega otroka prijetno doživetje. Kako? Najprej omejite čas gledanja televizije; ta skoraj vedno zmaga nad branjem. Drugič, ustvarite ozračje, ki je za to prijetno; mirni časi in kotički, kakršna je dobro osvetljena osebna knjižnica, privabljajo k branju. Tretjič, k branju ne silite. Priskrbite, da bo otrok imel na razpolago gradivo in možnosti, toda pustite mu, da sam razvije željo.

Nekateri starši pričnejo brati svojim otrokom, ko so ti še zelo majhni. To lahko koristi. Nekateri strokovnjaki pravijo, da triletni otrok razume že večino jezika, ki ga bo uporabljal pri običajnem pogovoru odraslih – četudi teh besed ne more še tekoče povedati. »Otroci se pričnejo učiti razumevati jezik prej in hitreje kot se ga naučijo govoriti,« poroča knjiga The First Three Years of Life. Biblija o Timoteju govori: »Že od detinstva poznaš Sveto pismo.« (2. Timoteju 3:15, EI) Latinska beseda infans pomeni dete, kar je dobesedno »negovorec«. Da, Timotej je slišal svetopisemske besede veliko prej, preden jih je lahko govoril.

Biblija – odličen pripomoček

»Biblija je čudovita zbirka literarnih del,« piše knjiga The Bible in Its Literary Milieu. Resnično, njenih šestinšestdeset knjig vsebuje pesniške oblike, pesmi in zgodovinske pripovedi, iz katerih se lahko učijo tako mladi kot starejši. (Rimljanom 15:4) Vrhu tega je ‚navdihnjena od Boga in koristna za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti‘. (2. Timoteju 3:16)

Da, Božja Beseda Biblija je najbolj življenjsko pomembno bralno gradivo. Iz dobrega razloga se je od vsakega izraelskega kralja zahtevalo, da ima osebni izvod Pisem in jih »bere vse dni svojega življenja«. (5. Mojzesova 17:18, 19) Jozuetu je bilo še zapovedano, naj bere Pisma »s pridušenim glasom« – kar pomeni zase, potihoma – »podnevi in ponoči«. (Jozue 1:8, NW)

Res je, da dele Biblije ni lahko brati. Morda zahtevajo zbranost. Spomnite se, da je Peter zapisal: »[Privzgojite si hrepenenje, NW] kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje.« (1. Petrov 2:2) Za tistega, ki tako ravna, lahko naklonjenost do ‚mleka‘ Božje Besede postane tako naravna, kakor je naravno nagonsko hrepenenje dojenčka po materinem mleku. Cenjenje do branja Biblije se lahko privzgoji.c To je zares vredno truda. »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč,« je zapisal psalmist. (Psalm 119:105) Ali ne potrebujemo v naših težavnih časih vsi takšnega vodstva?

[Podčrtne opombe]