Tobačne družbe ujete v ognjeni nevihti
POROČILO v The New York Timesu, 26. julij 1995, pravi, da je »sodno ministrstvo sklicalo preiskovalno sodišče v New Yorku, da bi raziskalo, ali so tobačne družbe zveznim uradnikom napačno prikazale vsebino cigaret in njihove škodljive učinke. Ministrstvo bo verjetno sklicalo drug odbor, da bi raziskalo, ali so uprave družb kongresu lagale glede tobačnih izdelkov.«
Zakaj vse to? Pojasnilo je poročilo. Aprila 1994 so glavne uprave sedmih vodilnih tobačnih družb v Združenih državah pod prisego pričale pred kongresnim odborom, da »si niso mislile, da nikotin zasvoji, da cigarete povzročajo bolezni ali da njihove družbe prirejajo količino nikotina v tobačnih izdelkih«.
Toda potem ko je junija 1995 prišlo na dan dva tisoč obremenilnih listin, so se jim udrla tla pod nogami – njihove trditve, da so nedolžni, so propadle. Te listine pokažejo, da so tobačni raziskovalci 15 let preučevali »farmakološke« učinke nikotina na telo, možgane in vedenje kadilcev. Dr. Victor DeNoble, bivši znanstveni raziskovalec ene od družb, opisuje ključno odkritje raziskave: »Družba je začela spoznavati, da lahko zmanjša količino katrana in dá več nikotina, pa ima še vedno cigareto, ki je za kadilce sprejemljiva. Po vsem svojem delu so ugotovili, da nikotin ne le pomirja ali poživlja, temveč učinkuje centralno, na možgane, in da ljudje kadijo zaradi možganskega učinka.«
Kot pravi The New York Times, so družbina preučevanja odkrila, da »ne glede na to, katero znamko ljudje kadijo, skušajo dobiti potrebno količino nikotina tako, da globlje vdihavajo, dalj časa zadržujejo dim v ustih, ali pokadijo več cigaret«. Družbini raziskovalci so poskušali narediti cigareto z malo katrana in dovolj nikotina, da bi kadilca zadovoljila.
Listine so nadalje odkrile, da se je tobačna družba zelo zanimala za svoje stranke. Dijaki kolidža so bili predmet njene skrbne preiskave več kot 15 let. Ljudi v nekem mestu v Iowi, tudi 14-letne kadilce, so spraševali o njihovih kadilnih navadah.
Razkritje teh raziskovalnih listin je bilo videti kot pomoč zvezi pravnikov, ki so sprožili razredno tožbo proti sedmim tobačnim podjetjem. Tožijo jih, da so vedeli, da nikotin zasvoji, pa so to prikrivali, in da so prirejali količino nikotina, da bi pospešili zasvojenost. Neki pravnik je dejal: »Nobena porota na svetu ne bi verjela, da so te družbe raziskovale iz konjička.«
Ko ognjena nevihta v razvitem svetu vse bolj vihra, se tobačni dim vali k državam v razvoju. Pred štiridesetimi leti na Jugu, oziroma v državah v razvoju, praktično nobena ženska ni kadila, moških pa je kadilo samo kakih 20 odstotkov. Danes pa tam kadi 8 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških, število pa še raste. »Dim,« pravijo raziskovalci, »se vali proti Jugu.«
Dopisnik Prebudite se! poroča o trendu
Naš pisec, ki stanuje v Braziliji, je povedal nekaj na splošno o razmerah na Jugu. Raziskave, ki jih opravljajo v industrializiranem svetu, za kadilce kažejo vedno bolj smrtonosno sliko. To učinkuje. »Države, ki se zavedajo, kako izredno pomembno je javno obveščanje, sedaj opažajo, da se začenja poraba tobaka zmanjševati,« poroča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). »Na Severu,« dodaja Panos, informacijska organizacija s sedežem v Londonu, »v mnogih domovih, javnih mestih in delovnih prostorih, kajenje ni več družbeno sprejemljivo,« in večina ljudi se sedaj zaveda, da »jih kajenje lahko ubije«. »Tobačna industrija se seli na Jug.«
V nasprotju s tem, pa je na Jugu tako lahko odpreti nov trg kakor škatlico cigaret. Za tobačne družbe so razmere v državah v razvoju mamljive. V treh od štirih teh držav ni prepovedi glede delanja reklam za cigarete, poleg tega pa se na splošno ljudje slabo zavedajo, kako nevarno je kajenje. Panos omenja: »Ljudje se ne zavedajo, koliko tvegajo, saj jim o tem nihče nič ne pove.«
Da bi prepričali mlade ženske – eno od industrijskih glavnih tarč – naj si prižgejo svojo prvo cigareto, reklame »prikazujejo kajenje kot prefinjeno užitkarsko dejavnost, ki se je veselijo neodvisne ženske«. Tobačne reklame zvenijo sumljivo podobno tistim, ki so jih pred pol stoletja uporabljali v industrializiranem svetu. Takrat so delovale. Kmalu, pravi neki vir, je ena ženska od treh »prižigala z moškim zanosom«.
Danes vsevsiljivejši trg, ki cilja na neobveščene ženske v državah v razvoju, zagotavlja, da se bo propagandni »uspeh« 1920-ih in 1930-ih zdaj zdaj ponovil. Mračen obet je, da je sedaj dva milijona mladenk v revnejših državah sveta v nevarnosti, da postanejo, kot je rekel neki opazovalec, »ljubka mlada dekleta v svojih zgodnjih nikotinskih«.
Prvenstvena tarča
Medtem ko so ženske ena od glavnih tarč tobačne industrije, pa so mladi njihova prvenstvena tarča. Reklame v stilu risank in cigaretna gesla na igračah prinašajo dobiček, ravno tako pa tudi sponzoriranje športnih prireditev.
Revija Panoscope poroča, da na Kitajskem mladi »na veliko posegajo po cigaretah«. Kadi kakšnih 35 odstotkov od 12- do 15-letnikov in 10 odstotkov od 9- do 12-letnikov. Dnevni Folha de S. Paulo poroča, da po izračunih v Braziliji kadi deset milijonov mladih. Ali se nevarnosti ne zavedajo? Rafael, 15-letni brazilski deček, ki na dan pokadi eno škatlico cigaret in pol, pravi: »Vem, da kajenje cigaret škodi, a je zelo dobro.« Posledica tega brezskrbnega umovanja? »Vsak dan,« poroča Panos, »začne kaditi najmanj 4000 mladih.«
Tobačna industrija izvaža na Jug nekatere izdelke, ki imajo več katrana in nikotina kakor znamke, ki jih prodajajo na Severu. Očitno je, zakaj. Neki uradnik tobačne industrije je pred nekaj leti rekel: »Za nikotin se ne opravičujem. Prinaša ponavljalen posel. Zaradi njega se ljudje vračajo.« Učinkuje. »Zaradi visokih količin nikotina prej pride do odvisnosti, in tako je mogoče povečati porabo in prodajo s tem, da te količine postopno zmanjšujejo,« potrjuje nizozemska publikacija Roken Welbeschouwd (Kajenje – vse stvari premišljene).
»Tobačna industrija,« sklene Panos, »gleda na Jug kot na trg, ki bo industriji obdržal posel.«
Prižigati ali živeti?
Če živite v državi v razvoju, kaj boste storili? Dejstva so jasna. Do leta 1950 je bilo smrtnih primerov zaradi s kajenjem povezanih bolezni malo, danes pa zaradi tega na Jugu vsako leto umre en milijon ljudi. Toda SZO svari, da se bo v treh desetletjih letno število umrlih zaradi posledic kajenja v državah v razvoju povišalo na sedem milijonov. Cigarete niso to, kar vam sporočajo tobačne reklame, temveč so nazadnje žeblji krste.
Pravite, da se nevarnosti zavedate? Dobro, toda kaj boste glede na to védenje ukrenili? Ali boste kakor kadilec, ki je prebral toliko strašnih stvari o kajenju, da se je odločil, da ne bo več bral? Ali pa boste dovolj razumni, da boste videli skozi dimno zaveso, ki jo obešajo tobačne reklame, in kajenju rekli ne? Res je, tobačni dim se vali proti Jugu – toda ni treba, da tudi po vaši poti!
[Okvir na strani 19]
Kitajska – številka ena
Zhang Hanmin, 35-letni delavec iz Kitajske, zaobli dlani in si prižge cigareto. »Da vam povem resnico,« pravi, »lahko shajam brez veliko stvari, a cigarete niso ena od teh.« Verjetno se podobno lahko reče za 300 milijonov drugih Zhangovih rojakov. Kitajska je od 1980-ih »izdelala, prodala in pokadila več kakor katera koli druga država«. V enem od nedavnih let »so ukoreninjenemu kadilskemu prebivalstvu prodali milijarde cigaret«, zaradi česar je Kitajska »na svetu tobačni narod številka ena«. (revija Panoscope)
[Okvir na strani 20]
Cigarete z »garancijo«?
Čeprav letno zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, umre tri milijone ljudi, reklame kadilcem še naprej govorijo, da je njihova navada neškodljiva. Tako je na primer nedavno neka reklama v brazilski reviji trobentala o prihodu cigaretne znamke, ki »prihaja s tovarniško garancijo«. Reklama zatrjuje: »Vaš avto ima garancijo, vaš TV ima garancijo, vaša ura ima garancijo. Ima jo tudi vaša cigareta.« Toda kot kažejo reklame in kot lahko izpričajo kronično bolni kadilci, je edina garancija ta, da »kajenje škodi zdravju«.
[Slika na strani 19]
Ena od glavnih tarč – ženske v državah v razvoju
[Vir slike]
WHO-jeva fotografija, L. Taylor
[Slika na strani 20]
Se ne zavedajo nevarnosti?
[Vir slike]
WHO