Biblijsko gledišče

Vaša vloga v vaših molitvah

NA POBOČJU s pogledom na mesto oblegani kralj nekoliko postane, da premotri svoj veličastni dvorec, glavno mesto, ki se pred njim razprostira, in žalostno stanje svoje družine. Na jugu se zbira velika vojska in sedaj koraka proti mestu. Višji vladni uradniki so dezertirali in javno mnenje se je obrnilo na stran upornikov. Obupani kralj moli k Bogu. Mož je zelo veren, zato mu zaupanje, da bo Bog uslišal njegovo prošnjo ter prekrižal načrte zarotnikov, raste. Nato pa se, obrnjen stran od svojega blestečega mesta, spušča z gore in gre naprej proti severu, proti puščavi, ki je za reko. Kaj pa sploh še lahko naredi? Položaj je sedaj v Božjih rokah.

Podobno se danes ponižni verniki v težkih trenutkih obračajo k Bogu v molitvi in tolaži jih zagotovilo, da Biblija poleg tega, da priskrbi jasne smernice, kako moliti, tudi odkriva, da je Bog Jehova »Poslušalec molitve«. (Psalm 65:2, NW) Prepričani smo, da bo Bog vse, ki ga iščejo in so iskrenega srca, uslišal.

Ali pa je verovati in moliti dovolj? Kakšno vlogo imamo pri tem, kako se bodo naše molitve spolnile?

Kako lahko prispevamo svoj del

Kralj, omenjen na začetku, je bil David, kralj starodavnega Izraela. Ko se je soočil z zaroto spletkarskega sina Absaloma in hinavskega svetovalca Ahitofela, se je odločil zbežati iz Jeruzalema in si poiskati zavetje v Mahanaimu, utrjenem mestu v puščavi na vzhodni strani reke Jordan. Ker je bil verjetno razočaran, potrt in zaskrbljen, je v molitvi prosil Jehova, rekoč: »O GOSPOD [Jehova, NW], prosim, obrni svet Ahitofelov v neumnost!« (2. Samuelova 15:11-15, 30, 31) Toda David je naredil več od tega, da je le molil. K spolnitvi molitve je prispeval na pozitiven način. Kako pa?

Svoj del je pričel dajati veliko prej, preden se je srečal s preskušnjami. David se je že v mnogo letih, celo preden je zakraljeval, izkazal za zvestovdanega Jehovovega častilca. (1. Samuelova 16:12, 13; Dejanja 13:22) Z Bogom se je zbližal. Zato je David, ko je bil v preskušnji, verjel, da bo Jehova poslušal njegovo molitev in primerno odgovoril.

Enako je danes. Pogosto lahko k spolnitvi naših molitev najprej prispevamo tako, da se ravnamo po biblijskem nauku kot normalnem življenjskem vzorcu. Takšna zvestovdana privrženost od Boga danim načelom povzroča, da smo v tesnem odnosu z Njim. Ta bližina z Bogom in vzorec vere bi morala obstajati prej, preden se preskušnje pričnejo. Morala bi biti kakor trden temelj, na katerem bodo gradili hišo; ta mora biti tam prej, preden nanj položijo težo zgradbe. Zato lahko - že danes, preden pridejo preskušnje - prispevamo k spolnitvi mnogih naših molitev.

Privzeti dejavno vlogo!

Čeprav je res, da je bil Davidov odnos z Bogom v njegovem življenju zelo pomemben, pa je tudi spoznal, da spolnitve svoje molitve ne more le nedejavno opazovati. Nasprotno, David je privzel dejavno vlogo, kot vidimo iz modrega načina ravnanja, ki je sledilo molitvi.

Eden Davidovih zvestovdanih prijateljev je bil Arkičan z imenom Husaj. Husaj je srečal bežečega kralja na Oljski gori. Čeprav je Husaj želel spremljati Davida v izgnanstvo, pa se je uklonil Davidovemu rotenju, da ostane v mestu. Hlinil naj bi zvestovdanost Absalomu, skušal spodnesti nasvet izdajalskega svetovalca Ahitofela in seznanjati Davida z dogodki. (2. Samuelova 15:32-37) Po pričakovanju je Husaj uspel pridobiti Absalomovo zaupanje. Sedaj se je vmešal Jehova.

Čeprav je bil Ahitofel potuhnjen, pa je bil premetén in je predlagal sijajen načrt. Absaloma je nagovarjal, naj mu dá 12.000 mož, da napade Davida še tisto noč, ko je le-ta na begu, nepripravljen in ranljiv - to bi bil smrtni udarec, ki bi dokončal uspelo revolucijo! Toda Absalom se je, na presenečenje mnogih, obrnil po nasvet še k Husaju. Ta je Absalomu svetoval, naj si vzame čas, da zbere ogromno vojsko, kateri naj ne poveljuje nihče drug kot sam Absalom. Z Jehovovim usmerjanjem je bil sprejet Husajev nasvet. Ahitofel pa, ki je očitno uvidel, da pomeni ravnanje po Husajevem nasvetu zagotov poraz, se je vrnil domov in naredil samomor. (2. Samuelova 17:1-14, 23)

Nobenega dvoma ni, da je Jehova odgovoril na Davidovo molitev - prav kakor je ta bil molil. Davidov zgled ravnanja skladno z molitvijo priskrbi dragocen pouk za vse, ki po molitvi iščejo Božjo pomoč.

Jehova bo spolnil svojo vlogo

Res je, da je Jezus učil svoje sledilce, naj molijo za vsakdanji kruh, in jim obljubil, da bo Bog, če bodo dali prednost delu za Boga, poskrbel za njihove potrebe. (Matevž 6:11, 33) Na primer, če je kdo nezaposlen, mora ravnati skladno s svojo molitvijo za podporo tako, da dela vse, kar more, da najde ali si ustvari delo.

Kar koli je že predmet naših molitev, naša sposobnost za njihovo spolnitev je zelo različna. Včasih lahko naredimo veliko, včasih pa zelo malo, če sploh kaj lahko. Ni pomembno, kaj lahko ali ne moremo prispevati, ampak ali delamo največ, kar lahko.

Morda smo prepričani, da Jehova najbolje pozna naše okoliščine in zmožnosti. Popolnoma se zaveda, kaj je za nas mogoče, da naredimo, in nikoli ne bi od nas zahteval, da naredimo več, kot lahko. Jehova bo, ne glede na to, ali naredimo veliko ali zelo malo, poravnal vse, kar koli manjka. On ceni in podpira naša prizadevanja ter bo skladno z njimi ravnal tako, da bo našel najboljšo rešitev za vse, ki so v to vpleteni. (Psalm 3:3-7)

Kralj David je lahko, ko mu je bilo najtežje, objavil z zaupanjem: »Rešitev pripada Jehovu. Nad ljudstvom tvojim je blagoslov tvoj.« (Psalm 3:8, NW) Naj nas zaupanje v Jehovovo moč skupaj z našim trudom, velikim ali majhnim, pripelje do uspešne spolnitve naših molitev.