Ali te Bog posluša, ko moliš
PREDSEDNIK se lahko odloči, da bo poslal svojega pooblaščenca, lahko pa stvar vzame tudi v svoje roke. Podobno se lahko Prevzvišeni vladar vesolja odloči, da bo osebno posredoval pri vsaki zadevi. Sveto pismo uči, da se je Bog odločil, da bo osebno posredoval pri naših molitvah, in zato nam svetuje, da jih naslavljamo nanj (Psalm 66:19; 69:14; v NW 69:13).
Božja odločitev odkriva, da se osebno zanima za molitve svojih človeških služabnikov. Namesto da bi svoje ljudstvo odvračal od tega, da bi se mu približali z vsako svojo mislijo in skrbjo, jih spodbuja: »Neprenehoma molite,« »vztrajajte v molitvi,« »preloži na Gospoda svojo skrb,« »vse svoje skrbi preložite nanj [na Boga].« (1. Tesaloničanom 5:17; Rimljanom 12:12; Psalm 55:23, v NW 55:22; 1. Petrovo 5:7)
Če Bog ne bi hotel poslušati molitev svojih služabnikov, jim ne bi nikoli omogočil, da na tak način pristopijo k njemu, niti jih ne bi hrabril, da to brez oklevanja izkoristijo. To, da želi biti Bog dostopen svojemu ljudstvu, je eden od razlogov za prepričanje, da nas res posluša. Da, pozoren je na vsako molitev svojih služabnikov.
Ne smemo prezreti dejstva, da Biblija jasno pove, da Bog molitve posluša. Apostol Janez je na primer zapisal: »In to je zaupanje, ki ga imamo vanj, da nas usliši, če kaj po njegovi volji prosimo.« (1. Janezovo 5:14, Jere, Pečjak, Snoj) Kralj David se je obrnil k Bogu Jehovu kot »k njemu, ki posluša molitev« in prepričan je zatrdil: »Slišal bo moj glas.« (Psalm 65:2, AC; 55:18, J. Krašovec, v NW 55:17)
Že samo to, da nekdo moli, je samo po sebi koristno, vendar pa Sveto pismo odkriva, da gre pri vsem skupaj še za mnogo več, ko moli pravični. Nekdo ga posluša. Da, Bog mu prisluhne (Jakob 5:16-18).
Molitve, ki jih je uslišal
Biblija je polna pripovedi o ljudeh, katerih molitve je Bog slišal in odgovoril nanje. Njihove izkušnje jasno potrjujejo, da molitev nima le terapevtičnega učinka, ko nam pomaga urediti in izraziti misli. Gre prek človekovega osebnega napora, ki je v soglasju z njegovimi molitvami.
Na primer, ko se je kralj David spopadel z Absalomom, ki se je hotel z zaroto polastiti kraljevanja nad Izraelom, je molil: »O Gospod, prosim, obrni svet Ahitofelov [Absalomovega svetovalca] v neumnost!« Prav nič majhna prošnja, kajti »svet Ahitofelov . . . je bil, kakor da bi kdo vprašal besedo Božjo: tako se je štelo vse svetovanje Ahitofelovo«. Absalom je zatem zavrnil načrt, ki mu ga je predlagal Ahitofel in s katerim bi strmoglavil kralja Davida. Zakaj? »Zakaj Gospod [Jehova, NW] je tako obrnil, da je bil ovržen dobri svet Ahitofelov, zato, da spravi Gospod [Jehova, NW] nesrečo nad Absaloma.« (2. Samuelova 15:31, AC; 16:23, AC; 17:14, AC)
Podobno je Ezekija ozdravel, potem ko je rotil Boga, naj ga odreši njegove smrtonosne bolezni. Ali se je to zgodilo samo zato, ker je Ezekija našel v molitvi psihološko oporo? Sploh ne! Jehovovo sporočilo Ezekiju, ki ga je posredoval prerok Izaija, pove: »Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, ozdravil te bom.« (2. kraljev 20:1-6)
Danijelu, čigar molitev je bila uslišana kasneje, kot je morda pričakoval, je Jehovov angel zagotovil: ,Tvoje besede so bile uslišane.‘ Na molitve drugih, na primer Ane, Jezusovih učencev ter vojaškega častnika Kornelija, je bilo odgovorjeno na način, ki ga ne moremo pripisati le človeškim sposobnostim. Biblija potemtakem povsem jasno uči, da molitve, ki so v soglasju z božansko voljo, Bog sprejema, sliši in nanje odgovarja. (Danijel 10:2-14; 1. Samuelova 1:1-20; Apostolska dela 4:24-31; 10:1-7)
Kako pa Bog odgovarja na molitve svojih zvestih služabnikov danes?
Odgovori na molitve
Na zgoraj navedene molitve je bilo odgovorjeno na dramatičen, čudežen način. Upoštevaj, da celo v biblijskih časih najpogosteje odgovorov na molitve ni bilo tako enostavno videti. To pa zato, ker je bila z njimi povezana podelitev notranje moči ter prosvetlitev, kar je usposobilo Božje služabnike, da so bili zvesti na poti pravičnosti. Še posebej v primeru kristjanov so odgovori na molitve vsebovali stvari, ki so bile predvsem duhovne in ne kakšna nenavadna ter mogočna dejanja (Kološanom 1:9).
Zato ne bodi razočaran, če ni odgovor na tvojo molitev takšen, kakršnega si pričakoval ali želel. Na primer, raje kot da bi preizkušnjo odstranil, se Bog lahko odloči, da ti bo dal »več od običajne moči«, da bi v njej vzdržal (2. Korinčanom 4:7; 2. Timoteju 4:17). Nikoli ne bi smeli podcenjevati vrednosti takšne moči in nikoli ne bi smeli zaključiti, da Jehova v resnici na našo molitev sploh ni odgovoril.
Upoštevajmo primer samega Božjega sina, Jezusa Kristusa. Ker ga je skrbelo, da bo umrl kot navidezen bogokletnik, je molil: »Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene.« Ali je Bog to prošnjo uslišal? Da, Pismo Hebrejcem 5:7 to potrjuje. Jehova svojega sina sicer ni odrešil smrti na mučilnem kolu, zato pa ,se mu je prikazal angel iz nebes in ga krepčal‘ (Luka 22:42, 43).
Dramatičen in čudežen odgovor? Za vsakogar od nas bi bil takšen! Vendar za Boga Jehova, ki je vir takšne moči, to ni bil čudež. Jezus je že iz svojega predhodnega nebeškega življenja vedel za dogodke, ko so se angeli prikazovali ljudem. Zato angelova pojava ni mogla nanj tako dramatično učinkovati kot bi na nas. Neglede na to, je Jezusa ta angel, ki ga je očitno osebno poznal iz njegovega predčloveškega obstoja, okrepčal za preizkušnjo, ki je bila pred njim.
V odgovorih na prošnje svojih zvestih služabnikov danes Jehova stalno daje potrebno moč za vztrajanje. To podporo lahko zagotovi v obliki spodbude sočastilcev, s katerimi smo osebno povezani. Ali bi kdorkoli od nas odklonil takšno spodbudo, ker bi morda zaključil, da nas soslužabniki ne morejo opogumiti, saj nimajo takšnih izkušenj kot mi? Tudi Jezus bi lahko tako gledal na angela, ki se mu je prikazal. Namesto tega je sprejel okrepčilo kot Jehovov odgovor na prošnjo in je tako lahko zvesto izpolnil Očetovo voljo. Tudi mi hvaležno sprejemamo moč, ki nam jo Bog daje kot odgovor na naše molitve. Zapomnimo si tudi, da takšnim obdobjem potrpežljive vztrajnosti pogosto sledijo nepopisni blagoslovi. (Pridigar 11:6; Jakob 5:11)
Bodimo prepričani, da Bog posluša
Nikoli ne izgubi zaupanja v učinkovitost molitve, če nisi takoj uslišan. Odgovori na nekatere molitve, na primer za olajšanje nadlog ali za povečane odgovornosti v službi Bogu, morda čakajo na čas, za katerega Bog ve, da je najprimernejši in najboljši (Luka 18:7, 8; 1. Petrovo 5:6). Če prosiš za nekaj, kar je zate zelo pomembno, vztrajno odkrivaj Bogu, da si to zelo želiš in da so tvoji nagibi čisti in pristni. Jakob je kazal takšen duh, kajti potem ko se je kar nekaj časa z vsemi silami boril z angelom, je rekel: »Ne spustim te, ako me ne blagosloviš.« (1. Mojzesova 32:25-33, v NW 32:24-32) Tudi mi moramo biti prepričani v blagoslov ob primernem času, če bomo vztrajno prosili (Luka 11:9).
Še misel na zaključku. To, da nas posluša Suveren vesolja, je dragocena prednost. S tem v mislih se vprašajmo: Ali pozorno poslušamo, ko nam Bog Jehova po svoji Besedi govori, kaj od nas zahteva? Ker nas molitve tesno zbližajo z našim Stvarnikom, bomo kar se da pozorni na vse, kar nam ima povedati.
[Slika na strani 6]
Bog prisluhne molitvam. Ali mi prisluhnemu njemu, ko nam govori po svoji Besedi?