Mladi vprašujejo:

Krasti - zakaj ne?

»Stara sem 16 let in imam zelo velik problem. Zadnje čase veliko kradem. Samo odšla sem v nakupovalni center in že sem ukradla sedem parov uhanov! Strah me je komur koli zaupati svojo težavo. Pomagajte mi, prosim!«

TAKO je zbegana najstnica pisala v revialnem članku za nasvete. Neki pisec je poročal: »Potrošno blago, vredno približno deset milijard dolarjev, [. . .] vsako leto zmaknejo, uplenijo ali kako drugače ukradejo iz veleblagovnic [v Združenih državah Amerike]. Skoraj polovica vseh prijetih zaradi kraje po trgovinah je najstnikov.«

Po nedavni anketi je več kot tretjina gimnazijcev (srednješolcev) priznala krajo po trgovinah. Po drugi anketi, ki sta jo izvedla raziskovalca Jane Norman in Myron Harris, pa »so skoraj vsi [mladostniki] priznali, da so kdaj vzeli kakšno stvar, ne da bi plačali«.

Zakaj kradejo

Tat je tisti, ki namerno in brez dovoljenja vzame nekaj, kar pripada drugemu. Včasih je morda videti, da je kraja upravičena, ko je nekdo v potrebi. »Bil sem v stiski,« se spominja neki osiromašel mladostnik. »Odšel sem k zadnjim vratom [restavracije s hitro pripravljeno hrano], jih z nogo odmaknil, da so se odprla, in vzel nekaj piščanca. To pa je bilo vse. To sem storil samo zato, ker sem bil lačen.«

Biblijski pregovor pravi: »Ne zaničujejo tatu, ako ukrade, da se nasiti, ker je lačen.« Kljub temu pa je kraja moralno napačna. Tako je naslednji biblijski stavek pokazal, da je moral tudi lačen tat »povrniti« - plačati visoko kazen. (Pregovori 6:30, 31, EI)

Toda neverjetno, samo manjšina tatov najstnikov krade, ker bi kaj upravičeno potrebovali. Značilen primer pa je Mary Jane, ki priznava: »Da, kradla sem po trgovinah in bilo je res čudno, saj ne vem, zakaj sem to počela. Starši mi dajo denar za kakršno koli stvar. Ničesar mi ni manjkalo.«a Podobno je poročala tudi revija Seventeen: »V raziskavi National Crime Prevention Council je bilo najbolj skupno pojasnilo, ki so ga prestopniki navedli, to, da so želeli nekaj zastonj.« Nekateri mladostniki so celo opravičevali svoje »dolge prste«, tako da so trdili, da so trgovine ‚preveč zaračunavale‘!

Mnogim mladostnikom kraja preprosto pomeni preganjanje dolgočasja. »Tako sem po šoli vsaj kaj počel,« je pojasnil bivši tat, imenovan Jeremy. Zdi se tudi, da deluje kraja kakor vrsta zelo nevarnega športa; očitno je, da nekateri ljubijo poskok adrenalina, ki nastopi, ko stlačijo ukradeno bluzo v torbico ali ko lasersko ploščo natiho spustijo v nahrbtnik.

Prikrita bolečina?

Gotovo pa obstajajo v boju proti dolgočasju veliko varnejša sredstva od tistih, s katerimi tvegamo zaporno kazen. Ali je mogoče, da se za takšno srhljivo težnjo skriva nekaj več od želje, da bi se malo pozabavali? Veliko strokovnjakov misli tako. Ladies’ Home Journal je opazil, da se nekateri mladostniki »težko kosajo s pritiski odraščanja. Prepir s svojimi starši, razpad prijateljstva ali slaba ocena v šoli lahko povzroči občutek, da se niso zmožni obvladovati; kršenje pravil jim povrne občutek moči.«

Da, za drznostjo tatu je lahko veliko bolečin in trpljenja. Kot pove Biblija, »tudi v smehu žaluje srce«. (Pregovori 14:13) Dokazi izpričujejo, da je lahko kraja po trgovinah, ki se ponavlja, znak depresije. Ugotovili so, da je bilo otroštvo nekaterih mladih tatov zaznamovano z zlorabo. Ne glede na izvor bolečine pa se zdi, da jo srhljivost kraje potlači - vsaj za trenutek.b Vzemimo za primer mladega Američana, ki se zabava s krajo avtomobilov in divjo vožnjo z njimi. »Dobro mi dene,« pripoveduje. »Dobiš občutek, kot da te prevzame strah, ko da si zadet.«

Vrstniki in njihov vpliv

Biblija pove: »Slaba družba pokvari dobre nravi.« (1. Korinčanom 15:33, EI) Resničnost teh besed je jasno vidna. Pisateljica Denise V. Lang je opazila: »Mladostnik(ca) le redko zabrede v težavo popolnoma sam ali sama.« Vrstniki bodo pogosto drug drugega podžigali k temu, da bi kakšno stvar ukradli. Na žalost se mnogo mladih pod pritiskom vda.

»V višjih razredih osnovne šole sem se zapletla z druščino deklet,« pripoveduje mlada Kathy. Kakšna pa je bila cena za pripadnost tej zaprti skupini? Kraja dragega puloverja. »Želela sem biti v tisti skupini, zato sem odšla v trgovino in si vzela pulover,« priznava.

Pridobiti Božje gledišče

Možnost, da imaš stvari, ki si jih ne moreš privoščiti, in da uživaš v strahu velikega tveganja, ali pa upanje, da bi te vrstniki sprejeli, lahko povzroči, da se kraja zdi privlačna. Ne glede na to pa se ena izmed desetih zapovedi v Bibliji glasi: »Ne kradi.« (2. Mojzesova 20:15) Apostol Pavel je zapisal, da ‚tatje ne podedujejo kraljestva Božjega‘. (1. Korinčanom 6:10) Božje gledišče bi moralo še posebej zanimati mlade, ki so vzgojeni kot kristjani. Kako hinavsko bi bilo, da bi si nadel videz pravičnosti, na skrivnem pa ravnal kot tat! Apostol Pavel je to povedal takole: »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš? ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš?« (Rimljanom 2:21)

Zaradi kraje te lahko doleti ponižanje, aretacija, kar je dovolj velik razlog, da se ogibaš te pokvarjenosti. Mlad tat je po tem, ko so ga prijeli, dejal: »Želel sem umreti.« Ker veš, da Jehova ‚sovraži rop‘, je to zate najmočnejši razlog, da se ne vdaš nagibu - ali pritisku - da bi kradel. (Izaija 61:8, EI) Čeprav lahko nekdo prikrije krajo trgovskim uslužbencem, policiji in staršem, pa je ne more skriti pred Jehovom. Razkrinkanje je neogibno. (Izaija 29:15)

Spomni se tudi, da grešenje človeka otopi. (Hebrejcem 3:13) Drobne tatvine se lahko stopnjujejo do predrznejših in nespametnejših dejanj. Mladi Roger je na primer pričel z zločinskim življenjem, ko je zmaknil denar iz materine denarnice. Navsezadnje je pobijal na tla starejše žene in jim kradel denarnice!

Upreti se skušnjavi

Res je, da ni lahko prenehati tistemu, ki je s tem začel neopazno. »Bila je neka vrsta zasvojenosti,« je priznal neki mladenič. Kaj lahko pomaga mlademu, da spremeni smer svoje življenjske poti?

Svoj greh priznaj Bogu. On »obilno odpušča« tistim, ki se pokesajo za svoje napake in se mu odkrito izpovejo. (Izaija 55:7, EI)

Zaprosi za pomoč. Mnogo bralcev te revije je seznanjenih s krščansko občino Jehovovih prič na svojem območju. Takšni lahko poiščejo krajevne krščanske nadzornike in zaprosijo za duhovno pomoč in poboljšanje. (Jakob 5:14, 15) Kot vir pomoči in podpore se lahko izkažejo tudi starši z dobrimi moralnimi načeli. Ko se za slabim ravnanjem skriva bolečina, trpljenje ali pa preprosto dolgočasje, lahko pomaga pogovor o tem s sočutnim poslušalcem. (Pregovori 12:25)

Povrni škodo. Od tatov so po mojzesovski postavi zahtevali, da izplačajo ukradene stvari z obrestmi. (3. Mojzesova 6:4, 5) Če kdo podobno ravna, mu to ne bo le pomagalo očistiti njegove vesti, temveč bo vanj vtisnila svoj pečat tudi stiska, ki jo kraja povzroči drugim. Biblija obljublja, da se tisti, ki »povrne oropano, [. . .] ravna po zakonih življenja, [. . .] ostane gotovo pri življenju, ne umre«. (Ezekiel 33:15, EI)

Premagaj občutke zavidljivosti in pohlepa. Zadnja od desetih zapovedi se glasi: »Ne poželi [. . .] ničesar, kar je bližnjega tvojega.« (2. Mojzesova 20:17) Če nekaj resnično potrebuješ, ali si želiš, vendar si tega ne moreš privoščiti, lahko mogoče najdeš način, da zaslužiš denar in si to lahko kupiš. Apostol Pavel je svetoval: »Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami.« (Efežanom 4:28)

Pazi na svojo družbo. »Če si s prijateljem ali skupino prijateljev, ki počnejo nekaj, kar ne bi smeli, ali pa zagrešijo zločin,« nas spominja pisec Denise Lang, »bodo tudi tebe imeli za krivega preprosto zato, ker si bil z njimi na prizorišču.« Bodi močan in vrstnike zavrni, ko ti predlagajo, da narediš nekaj nezakonitega. (Pregovori 1:10-19)

Pretehtaj škodo, ki jo kraja povzroči drugim. Tat misli le nase. Toda Jezus nam svetuje: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) Ko se kdo nauči, da ga skrbi za druge, ga ne bo toliko mikalo, da jim povzroči škodo.

Imej pred očmi posledice, ki jih lahko kraja pusti na tebi. (Galatom 6:7) Namesto da razmišljaš, kako lepo bi bilo imeti tisti svetleči nakit ali napravo, katere si ne moreš privoščiti, pomisli na zadrego, ko te zasačijo in obsodijo; pomisli na sramoto, ki bi jo nakopal staršem in samemu Bogu! Gotovo boš sklenil, da kraja navsezadnje ni tako dobra zamisel.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 18]

Tatovi po trgovinah pogosto trpijo ponižanje, ki jih doleti, ko jih zasačijo