Pasovec – spoprijeti se z bolečino

»Huda bolečina za očesom me je plašila,« se spominja Ann. »Skrbelo me je, da se morda ne razvija možganski tumor.«

»Ko sem se zbudila s tako nenavadnimi bolečinami na eni strani trebuha, sem pomislila, da imam prav gotovo vnetje slepiča,« se spominja Jean.

»Izpuščaje sem že imel,« pripoveduje Dilip, »toda spraševal sem se, zakaj ta tako zelo boli pod kožo.«

KAJ je pravzaprav pasovec? Ta nestrokovni izraz za bolezen očitno izvira iz besede pas, ki izhaja iz latinske cingulum in pomeni »pas«.

Medicinski izraz je herpes zoster (iz grških besed hérpes, ki pride iz hérpo in pomeni »plaziti se«, ter zostér, ki pomeni »pas«). V skladu s svojim imenom se herpes virus, ki povzroča pasovca, kradoma plazi vzdolž senzoričnih živcev in pogosto obda trup s svojimi vijugastimi progami bolečih izpuščajev. Često je lahko vneti živec zelo hudo boleč, od tod izraz »ostra bolečina«, ki ga uporabljajo nekateri zdravniki.

Zgodnji simptomi pasovca, na primer vročina, mrzlica in splošno slabo počutje, pogosto spominjajo na gripo, mnoge pa lahko zamenjamo tudi za znamenja srčnega infarkta, možganskega tumorja ali kakšnega drugega resnega stanja. Bolniki s pasovcem najpogosteje tožijo zaradi otrplosti zaradi tega, ker jih skeli in žge po koži, ali srbenja, kar se vse stopnjuje v hudo, mučno bolečino.

Približno en teden po tem, ko nastopijo simptomi, se pojavijo črtasti pasovi srbečih rdečih gnojnih mehurjev vzdolž senzoričnega živčnega nitja, ki ga je napadel virus. Navadno je to nad pasom in samo na eni strani telesa. Običajno prizadene rebrni predel, spodnji del hrbta, prsni koš, vrat, čelo ali oči, odvisno od tega, kateri živčni vozel je prizadet. Izpuščaji se kmalu razvijejo v skupine vodenih mehurjev, ki so varljivo podobni strupenemu bršljanu. V približno desetih dneh ti mehurji postanejo krastavi in začnejo odpadati, za sabo pa pogosto pustijo brazgotine in dolgotrajne bolečine - v spomin bolniku, da je imel pasovca.

Vzroki, pogostnost in prognoza

Kako kdo dobi pasovca? Verjetno se bolnik okuži sam. Zdravstveni raziskovalci so dognali, da je herpes virus (varicella zoster), ki povzroča pasovca, isti hudo nalezljivi virus, ki je vzrok za norice. To tudi pojasni, zakaj lahko kdo, ki ima pasovca, povzroči, da ima drug (navadno otrok) norice. Da pa kdo lahko dobi pasovca, je moral prej imeti norice.

Po noricah, navadno zgodaj v otroštvu, se imunski sistem virusa varicella zoster ne znebi povsem. Ta potuje v zakoten živčni center (raziskovalci menijo, da je to hrbtenični ali lobanjski predel) in tam nato spi, dokler ne nastopijo ugodne razmere, da ponovno udari. Pogosto je to leta kasneje, ko je imunski sistem oslabljen.

Od deset do dvajset odstotkov celotnega prebivalstva v nekem razdobju življenja dobi pasovca, k njemu pa so najbolj nagnjeni ljudje, stari nad 50 let. Raziskovalci so ugotovili, da je polovica vseh, ki so dočakali 85 let, imela to bolezen. Prizadene približno enako število žensk kot moških. Bolezen se lahko ponovi, toda tolažilno je vedeti, da ponovno napade samo od dva do štiri odstotke ljudi, ki so jo že imeli.

Pasovec najpogosteje napada ljudi po obdobju hude bolezni, izrednega stresa, dolgotrajne utrujenosti ali kakšnega drugega duševnega pretresa. Lahko nastopi po kemoterapiji, radioterapiji ali kakšnih drugih postopkih, ki ogrozijo ali oslabijo imunski sistem. Ta drugi udarec virusa noric ne povzroči ponovitve noric, temveč pasovca, ki ima nekatere glavne značilnosti noric. Med te značilnosti spadajo tri faze: izpuščaji, mehurji in kraste, vendar je pasovec ločena bolezen.

Kako resen je pasovec in kako dolgo napad traja? Čeprav je pasovec zelo mučen, pa je redkokdaj smrten. Ko pa ga dobite, se pripravite na to, da boste nekaj tednov trpeli nepopustljive bolečine, ko telo razvija obrambo proti izbruhli virusni infekciji. V večini primerov bolezen traja od sedem do deset dni, čeprav se lahko mehurji zacelijo šele čez štiri tedne. Pri bolnikih s pasovcem ni nenavadno, da trpijo zaradi bolečin, ki so posledica prizadetih živcev. Ta bolečina se imenuje postherpetična nevralgija, ki potem, ko mehurji zginejo, traja več tednov, včasih tudi mesecev.

Če se infekcija razširi na oko, ga lahko resno prizadene in povzroči slepoto. Zato je priporočljivo, da se gre takoj k oftalmologu, če je prizadet del obraza. Zgodnje zdravljenje pogosto lahko prepreči resne očesne komplikacije.

Zdravljenje

Kako se lahko pasovca učinkovito zdravi? Čeprav so od starodavnih dni do danes preizkusili že mnogo zdravil, pa, če povemo odkrito, medicina ni prišla dlje, kot do zdravljenja, ki samo nekoliko ublaži posledice in obvladuje bolečine, dokler se bolezen ne izteče po naravni poti.

Nedavne raziskave o uporabi protivirusnih zdravil pri zdravljenju različnih herpesnih infekcij so obrodile nekaj obetavnih rezultatov glede zdravljenja pasovca. Aciklovir na primer, čeprav res ni zdravilo, povzroči, da se virus počasneje obnavlja, ublaži bolečino in pri nekaterih bolnikih skrajša čas trajanja bolezni. Raziskovalci pravijo, da se dosega najboljše rezultate, če se z zdravljenjem začne zgodaj.

V zdravstveni šoli na koloradski univerzi so naredili raziskavo v zvezi z bolniki s pasovcem. Deset dni so jim petkrat dnevno oralno dajali 800 miligramov aciklovira. Bolniki so imeli znatno manj ran, krast in bolečin kakor prejemniki placeba. Raziskovalci imajo nasprotujoča si mnenja o tem, ali aciklovir tudi zmanjšuje moč postherpetične nevralgije. Vidarabin, še eno protivirusno zdravilo, je bilo pri zdravljenju pasovca nekoliko uspešno. Z raziskovanjem se sedaj trudijo priti do cepiva, toda to je še v poskusni fazi.

Veliko ljudi, ki so imeli pasovec, pravi, da bi bilo bolečino laže prenašati, če ne bi bila tako nepopustljiva. Prisotna je noč in dan, kar bolnika duševno in telesno izčrpava.

V dneh, ko je bolečina zelo huda, se zdravniki morda odločijo, da bodo nekaj dni dajali več močnih zdravil proti bolečinam, vendar pa ima to lahko nezaželene stranske učinke. Če lahko bolnik bolečine prenaša, bodo morda blažilno delovali mokri mrzli obkladki. Nekaterim je pomagala krema z enim odstotkom srebrovega sulfadiazina večkrat na dan, lokalno. Mehurje pustite pri miru, ne praskajte jih in ne pokrivajte s povoji.

Rane se bodo postopoma zacelile, toda ko pasovec udari s svojim drugim udarcem, za veliko trpinov ni popuščanja bolečin. Nastopi postherpetična nevralgija, kar je še posebno izčrpavajoče za starejše in bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo. To kljuvajočo, zbadajočo bolečino je težko prenašati. Poskusili so s kortikosteroidi, toda zdravstveni podatki o učinkovitosti in varnosti teh močnih zdravil so neprepričljivi. Če bolečina traja dalj časa, zdravniki včasih predpišejo antidepresiv amitriptilin, toda tudi to lahko problem zaplete, še posebno pri dolgotrajni uporabi teh zdravil.

Presenetljivo je, da so precej obetavne rezultate glede lajšanja bolečin dosegli z mazilom, ki vsebuje capsicum. Capsicum dobijo iz rdeče paprike, iz katere delajo začimbo čili. Tega pa se ne da uporabiti, dokler se odprti mehurji ne zacelijo. Jean, omenjena na začetku, se je spoprijemala s hudim primerom pasovca. Pomagalo ji je, da je več tednov noč in dan nosila TENS (transkutano električno stimulacijo živcev). Šibki električni impulzi so ji omilili hudo notranjo bolečino, lahko pa se je tudi prosto gibala.

Seznam domačih zdravil je dolg, večinoma zajemajo zdravo prehrano (z malo arginina) in dodatke, na primer vitamin B in C ter L-lizin. Nekateri trdijo, da jim pomaga lokalna uporaba jabolčnega kisa. Drugi uporabljajo vitamin E za zdravljenje kožnih izpuščajev.

Če dobite pasovca, vam bodo verjetno prijatelji od blizu in daleč kmalu poslali svoja najljubša domača zdravila, čeprav jih za to ne boste prosili. Nekateri nasveti bodo morda koristili, mnogi ne bodo. Mogoče vam bodo takrat, ko vas bo bolelo, prinesli smehljaj. Če ne drugega, vaše prijatelje skrbi za vas, in zavest o tem lahko naredi več kot njihova zdravila.

Pri spoprijemanju s pasovcem bolnik in zdravnik torej lahko nekoliko ublažita napad in olajšata bolečino. Toda če vaš zdravnik reče: »Videti je, da imate napad pasovca«, vam je morda preprosto rekel, da se je najbolje potruditi vaditi v potrpežljivosti in zdržljivosti, dokler naš obrambni mehanizem, ki nam ga je Stvarnik vdelal v telo, ne bo obvladal bolezni.