Izgoretje — kdo je ogrožen in zakaj

ZAMISLITE SI pisarniškega delavca, ki ima družino; morda ste to celo vi sami. Na mizi se vam kopiči delo. Stranke vam neprestano telefonirajo in zahtevajo stvari, ki jih je skoraj nemogoče izpolniti. Nadzorniku ni všeč, ker niste naredili vsega, kar je od vas pričakoval. Sin pa ima težave v šoli, zato vas učitelj želi nemudoma videti. Za pomoč poprosite zakonskega tovariša, ta pa se za to ne zmeni. Ko vam zadeva očitno že uhaja iz rok, bo stres prešel v stisko, ta pa v izgoretje.

Ali je za to, da človek izgori, krivo pretirano delo? Ann McGee-Cooper, raziskovalka možgan, je povedala, da je izgoretje »posledica neuravnovešenega življenja, ki je značilno po tem, da se samo dela, za zabavo in sprostitev pa ni časa«. Pretirano delo pa seveda ni edini dejavnik, saj v enakih okoliščinah in pod enakim pritiskom eni izgorijo, drugi ne.

Kdo bo verjetno izgorel

So ljudje, ki se bodo prej ko drugi okužili s kakšno boleznijo, in so ljudje, ki jim bodo moči izgorele veliko prej ko drugim. »Da bi izgoreli, morate najprej goreti,« pravi Elliot Aronson, profesor socialne psihologije na kalifornijski univerzi. Zato tisti, ki mu grozi izgoretje, že gori za visoke cilje in ideale. Pravijo, da so tisti, ki jim grozi, da bodo izgoreli, v podjetju velikokrat najboljši delavci.

Profesor Fumiaki Inaoka z japonske Visoke šole Rdečega križa za medicinske sestre je o osebnostnih potezah verjetnih žrtev izgoretja v knjigi Moetsukishokogun (Izgoretveni sindrom) zapisal: »Tisti, ki nagibajo k izgoretju, močno stremijo, da bi bili sočutni, humani, rahločutni, predani in idealistični. Za njih bi lahko rekli, da ne ljubijo dela s stroji, ampak radi ,delajo z ljudmi‘.«

Ko so tega strokovnjaka prosili, naj pripravi metodo preskušanja, s katero bi ugotavljali in izločali tiste, ki bodo najbrž izgoreli, je rekel, da naj bi test raje uporabljali kot merilo pri zaposlovanju delavcev. Dejal je še: »Družbe bi morale najti ljudi, ki so tako marljivi, da izgorevajo [. . .], potem pa razviti program za boj proti takemu izgorevanju.«

Posebej ranljivi so vsi, ki delajo z ljudmi, denimo socialni delavci, zdravniki, medicinske sestre in učitelji. Ti se zavzeto trudijo ljudem pomagati, razdajajo se, da bi drugim izboljšali življenje. Izgore pa lahko, ko se zavejo, da niso dosegli včasih že nedosegljivih ciljev, ki so si jih zastavili. Tudi skrbne matere se lahko sesujejo zaradi istega vzroka.

Zakaj ljudje izgorevajo

Anketa, ki so jo izvedli med medicinskimi sestrami, je razkrila tri dejavnike, ki pripeljejo do izgoretja. Prvi je množica vsakodnevnih vznemirjajočih skrbi, ki povzročijo frustracijo. Večina medicinskih sester denimo ima velike odgovornosti, pri delu s pacienti se otepajo s težavami, prilagajajo se novi opremi, se kosajo z neznanskimi stroški in v takem, ne čisto normalnem načinu življenja vztrajajo brez pritoževanja. »Te vsakdanje vznemirljive skrbi so v vsem, kar jih peha v izgoretje, največji krivec,« piše v knjigi Moetsukishokogun. Ko se nerešeni problemi nakopičijo, se povečuje tudi frustracija, ta pa pelje v izgoretje.

Drugi omenjeni dejavnik je nezadostna podpora, to je, da nimate nikogar, ki bi mu zaupali. Tako bo mati, ki se ne druži z drugimi materami, veliko verjetneje izgorela. Ta anketa je tudi odkrila, da izgoretje bolj ogroža samske medicinske sestre kot poročene. Vseeno pa lahko poročene vznemirja še več skrbi, če mož in žena ne komunicirata odkrito. Človek je lahko osamljen celo, ko so vsi doma, ker je njegova družina prevzeta z gledanjem televizije.

Tretji dejavnik je občutek nebogljenosti. Medicinske sestre bodo denimo občutile nebogljenost prej ko zdravniki, ker pač nimajo dovolj vpliva, da bi kaj spremenile. Menedžerji srednjega razreda lahko izgorijo, ko spoznajo, da jih njihova velika marljivost ne pelje nikamor. Menedžer za zaposlovanje je dejal, da kdo izgori iz »razočaranja, ker je skušal narediti vtis in ker ga niso poslušali«.

Občutek nebogljenosti se v človeku porodi, kadar okolica ne kaže cenjenja, to pa povzroči izgoretje. Soproge izgorijo, ko jim možje ne priznavajo, koliko dela imajo z gospodinjenjem in otroki. Srednji razred uslužbencev izgori, ko šefi nočejo videti dobro opravljenega dela, gnjavijo pa jih zaradi najmanjših napak. V reviji Parents je pisalo: »Stvar je v tem, da vsi potrebujemo pohvalo in priznanje za svoj trud, če pa delamo kje, kjer se naš trud ne ceni — morda doma ali v svoji pisarni — je še bolj verjetno, da bomo izgoreli.«

Medtem ko je izgoretje zadelo visok odstotek medicinskih sester, pa je zanimivo, da so porodničarke znatno manj ogrožene. Na splošno rečeno, porodničarke s svojim delom pomagajo pri rojevanju novega življenja. Matere in očetje so jim za to hvaležni. Če se človeka ceni, ta čuti, da je koristen, in to ga spodbuja.

Kakor hitro se ve, komu preti izgoretje in zakaj, bo takoj laže obravnavati problem. Z naslednjim člankom si lahko žrtve izgoretja pomagajo pridobiti uravnovešeno gledišče o življenju.

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Pretirano delo brez sprostitve povzroči izgoretje