Pomagajte otrokom spopasti se s težavami v šoli

POSLABŠANJE svetovnih razmer vpliva na vse, tudi na otroke. Božja Beseda, Biblija, je natančno napovedala, da bodo danes »nevarni časi« in da bodo ‚hudobni ljudje in sleparji napredovali v slabem‘ (2. Timoteju 3:1-5‚ 13). Zato je danes šolanje polno težav, učenci se borijo s stanjem, ki ga njihovi starši skoraj niso izkusili. Kako lahko starši pomagajo otrokom to obvladovati?

Pritisk sovrstnikov

Na večino otrok kdaj pa kdaj pritiskajo sovrstniki. Tako mlajši francoski študent toži: »Starši in družba narede, kar morejo, toda to ni dovolj. Mladi prestopniki potegnejo za seboj druge mlade. [. . .] Starši, ki ne nadzorujejo svojih otrok, ne delajo, kar bi kot starši morali.«

Odgovorni starši skušajo svojim otrokom pomagati razvijati duhovno kakovost, ki otroku daje notranjo moč, potrebno za zoperstavljanje škodljivemu pritisku sovrstnikov. Neki oče pojasnjuje: »Iskreno se trudiva, da bi najinim otrokom pomagala utrditi samospoštovanje, da se jim ne bi zdelo, da morajo na vsak način ugajati sovrstnikom. Če si ne bodo želeli biti podobni drugim otrokom, bodo laže rekli ne, ko bi denimo morali reči ne.« Ti starši si za družino vzamejo čas in svoje otroke skozi igro naučijo, kako obvladati težavne okoliščine; pravzaprav zaigrajo težave, ki bi jih lahko doživeli in preskušajo načine, kako ravnati, da bi premagali težavne razmere. Starši, zavzemite se za otroke in jim pomagajte razviti samozavest.

Prostaško govorjenje

Po vsem svetu se moralna merila znižujejo, zato je prostaško govorjenje že kar običajna reč. V mnogih državah se ga na TV pogosto sliši v najbolj gledanem času. Zatorej šolska dvorišča, hodniki in učilnice kar odmevajo te opolzkosti.

Nekateri učitelji utemeljujejo svoje prostaštvo in kletvice s tem, da bodo njihovi učenci tako lahko razvili svoj lasten odnos do takšnega govora. Toda takšno razmišljanje učencem enostavno dovoli, da v sprejemljiv vsakdanji jezik privzamejo pokvarjene izraze.

Modri roditelj prijazno pojasni, zakaj v družini ni dovoljeno izgovarjati takih besed. Prav tako lahko vnaprej prepreči problem grdega jezika pri pouku, tako da preveri šolski program predavanj in tudi kakšne knjige bo njegov otrok bral. Če je v katerem od določenih literarnih del jezik prostaški ali pa je delo nemoralno, bo mogoče lahko učitelja prosil, naj določi alternativno knjigo sprejemljive vsebine. Z uravnovešenim pristopom kažete, da ste razumni (Filipljanom 4:5).

Nemoralnost in mamila

Raziskave kažejo, da veliko staršev priznava, da so »presramežljivi oziroma jim je nerodno doma načeti temo [o spolni vzgoji]«. Namesto tega se zanesejo, da bodo otrokom že v šoli postregli s točnimi informacijami. Toda londonski The Sunday Times poroča, kot je dejal neki izkušenejši učitelj, da je današnje nenavadno visoko število najstniških nosečnosti »bolj problem moralnosti kakor pa nevednosti glede kontracepcije«. Starši so tisti, ki bodo otrokom najbolj znali postaviti merila vedenja, kakršno od njih pričakujejo.

Enako je z zlorabo mamil. Premalo starševskih smernic problem poslabša. »Bolj ko se otroku zdi družinsko življenje neprivlačno,« opaža Francoscopie 1993, »bolj ga bo želel nadomestiti. Nadomesti pa ga velikokrat prav [jemanje] mamil.« Micheline Chaban-Delmas, predsednica fondacije Toxicomanie et Prévention Jeunesse (Uživanje mamil in varstvo mladine), priznava: »Biti roditelj je težko. Neprestano morate biti na preži; mamila so velikokrat tista, ki starše opozorijo, da je nekaj narobe. Če doraščajoči otrok čuti, da mu mati ali oče ne posvečata pozornosti, mamila pa se mu ponujajo, se mu lahko le-ta zdijo kot čarobna rešitev iz njegovih težav.«

Neki kanadski oče pojasni, kako se z ženo zares zanimata za šolanje njune najstniške hčere: »Nadine voziva v šolo in nazaj. Pogosto v pogovoru med vožnjo domov izveva, kakšen dan je imela. Če odkrijeva kaj resnejšega, se z njo pogovoriva o tem takoj ali pa potem pri večerji oziroma pri družinskem pogovoru.« Tudi vi lahko otroku kažete enako iskreno skrb in ljubezen tako, da skrbite za iskren in naraven pogovor.

Strahovanje in nasilje

Strahovanje je »eden najbolj zahrbtnih šolskih problemov«, je izjavila Maureen O’Connor v delu How to Help Your Child Through School (Kako svojemu otroku pomagati skozi šolanje). Pripomnila je še, da »žrtve, ne glede na to, koliko tegob jim to povzroči, velikokrat niso pripravljene povedati odraslim, ker se bojijo, da jih bodo imeli za ‚špecarje‘«.

Na žalost nekateri učitelji gledajo na to strahovanje kakor na nekaj normalnega. Vseeno pa se jih veliko strinja s pedagogom Peteom Stephensonom, ki verjame, da je strahovanje »oblika zlorabe« in zatrjuje, da »tako mnenje strahovalcem ne koristi kaj prida, ker jim dovoljuje, da se še naprej tako vedejo«.

Kaj pa lahko naredite, če ustrahujejo vašega otroka? »Najpomembnejša zaščita bi morala biti družba odraslih, v kateri [žrtev] živi,« piše O’Connor. Pogovorite se o zadevi s sočutnim učiteljem. To bo vašemu otroku pokazalo, da je za vaju z učiteljem to agresivno vedenje nesprejemljivo. V mnogih šolah so zastavili jasno politiko proti agresivnosti, in učitelji o tem odkrito govorijo v razredu.

Natalie so grozili zaradi vere. »Žalili so me, ker sem ena izmed Jehovovih prič, in včasih so mi kaj raztrgali.« Da bi to težavo odpravila, se je pogovorila s starši, ti pa so ji predlagali, naj govori še z učitelji. Pogovorila se je. Pove še: »Sama sem se tudi spomnila in telefonirala staršem sošolcev, ki sta me strahovala. Ker sem jim lahko težavo pojasnila, je sedaj veliko boljše. Pridobila sem si zaupanje učiteljev in večine sošolcev.«

Včasih pa starši odkrijejo, da njihovemu otroku ne grozijo drugi, ampak on drugim. V tem primeru bi bilo prav, da premislijo o tem, kaj se dogaja doma. »Ponavadi so otroci iz družin, kjer starši sporov ne rešujejo ustrezno, prej kot ne precej agresivni,« je zapisal londonski The Times. Piše še: »Nasilno vedenje je priučeno.«

V nekaterih krajih se nasilje pojavlja v epidemičnem obsegu. Kadar se politični nemir že čuti v šolah, je včasih bolj modro, da otroci, ki cenijo nevtralnost, ostanejo doma. Če pa težave izbruhnejo, ko so v šoli, bodo neopazno zapustili šolo in ostali doma, dokler se zopet ne vzpostavi mir.

Nekakovosten pouk

Kadar je pouk nekakovosten, lahko pomaga ustrezno sodelovanje vašega otroka z učitelji. »Najino hčer vedno spodbujava, naj pozitivno gleda na tisto, kar se nauči v šoli,« je povedal neki zakonski par. Vendar pa otroke predmet kaj hitro ne zanima več, če ga učitelji ne naredijo zanimivega. Če je tako pri vašem otroku, zakaj ga ne bi spodbudili, naj se zasebno pogovori z učiteljem?

Svojemu otroku pomagajte sestaviti vprašanja, ki mu bodo skupaj z odgovori olajšala doumeti pomen lekcije in tudi kako naučeno uporabiti. Seveda pa samo to še ne zagotavlja pravega in trajnega zanimanja za predmet. Precej je odvisno od vašega zgleda. Zato mu svojo skrb pokažite tako, da se z njim pogovarjate o naučenem in mu pomagate pri raziskovalnih projektih, ki mu jih zastavi učitelj.

V šolo hodijo tudi otroci iz razpadlih družin oziroma takšni, ki živijo v zanemarjenem okolju, kjer so prisotne zlorabe, in zato velikokrat niso kaj prida samozavestni in imajo premalo spoštovanja do samega sebe. Pomešajo se z otroki, ki morda živijo v boljših razmerah. Večina staršev se zaveda, da je treba otrokom pri spopadanju s problemi, ki se javljajo v šoli, vztrajno pomagati. Kako pa je s starševskim vedenjem do učiteljev? Kakšen odnos bi si morali ustvariti in kako?

[Okvir na strani 7]

Če vašega otroka strahujejo

IZVEDENCI staršem svetujejo, naj bodo pri otroku pozorni na znamenja, ki bi to kazala. Ali se mu upira hoditi v šolo, se izogiba sošolcev in ali prihaja domov z modricami oziroma raztrgano obleko?

Otroka nagovorite, naj vam točno pove, kaj se je zgodilo. Tako boste lahko vedeli, ali vašega otroka strahujejo. Če ga, se pogovorite s sočutnim učiteljem.

Pomagajte otroku, da se bo temu zoperstavil, predlagajte mu, naj se tesno drži zanesljivih sošolcev in se izogiba krajev, kjer bi se lahko pojavili rogovileži. Otrok s smislom za humor in ki ve, kaj mora reči, se bo iz težavne okoliščine velikokrat izmotal brez škode.

Ne bodite preveč zaskrbljeni in ne spodbujajte k maščevanju.