Šole so v krizi

Starši pošiljajo otroke v šolo, da bi se poleg branja, pisanja in aritmetike, še česa naučili. Pričakujejo, da bodo šole poskrbele za zaokroženo izobraževanje mladostnikov; da bodo, ko odrastejo, zreli in bodo nanje lahko ponosni. Toda ta pričakovanja se velikokrat ne uresničijo. Zakaj ne? Zato, ker so šole po vsem svetu v krizi.

V MNOGIH državah pomanjkanje denarja in učiteljev ogroža izobraževanje otrok. V Združenih državah Amerike denimo je finančna recesija v zadnjih letih nekatere šole prisilila na ‚starih knjigah menjati le platnice, medtem ko omet s stropa odpada, zmanjšati umetnostni in športni program ali pa ga občasno povsem ukiniti‘, je pripomnila revija Time.

Podobno sredstev za izobraževanje tudi v Afriki ni dovolj. Lagoški Daily Times je zapisal, da pride v Nigeriji na 70 učencev en sam učitelj, pri tem pa je »velika verjetnost, da je vsak tretji nekvalificiran«. V Južnoafriški republiki prenapolnjene učilnice in politični nemiri, poleg pomanjkanja učiteljev, prispevajo k stanju, ki ga South African Panorama imenuje »zmešnjava v črnskih šolah«.

Seveda pa učnega uspeha ne zagotavljajo niti dobro opremljene šole z dovolj učitelji. Tako na primer poročajo, da v Avstriji kar slaba tretjina štirinajstletnikov ne obvlada preprostih aritmetičnih nalog oziroma ne zna dobro brati. Londonski The Times pripominja, da so ocene britanskih učencev iz matematike, znanosti in jezika sicer zadovoljive, »da pa znatno zaostajajo za učenci v Nemčiji, Franciji in Japonski«.

V ZDA pa učitelji tožijo, da so mnogi učenci, kljub visokim ocenam na izpitih, nezmožni napisati dober spis, rešiti matematični problem ali pripraviti povzetek pomembnejših točk iz različnih predmetov oziroma pisnih informacij. Zato so se izobraževalni strokovnjaki celega sveta odločili za nepristranski premislek o šolskem učnem načrtu in o metodah ocenjevanja učenčevega napredka.

Nasilje v šoli

Poročila povedo, da vlada po šolah zlovešče nasilje, ki še narašča. Na učiteljski konferenci v Nemčiji so povedali, da 15 odstotkov šolarjev »nagiba k nasilju — in da jih 5 odstotkov ne okleva biti izjemno brutalnih, obrcali bodo denimo na tleh ležečega nezaščitenega človeka« (Frankfurter Allgemeine Zeitung).

Posamezni primeri izjemne brutalnosti so zelo zaskrbljujoči. V umivalnici pariške gimnazije so štirje mladeniči iz višjih razredov posilili petnajstletno dekle, zato so dijaki odšli na ceste in javno zahtevali izboljšanje varnostnih ukrepov v šoli. Starši so v skrbeh zaradi vse večjega spolnega in čustvenega nasilja ter izsiljevanja. Takšni pripetljaji niso omejeni na Evropo, temveč so že kar običajni po vsem svetu.

Japonsko ministrstvo za šolstvo poroča o navalu nasilnosti na mlajše pa tudi na starejše dijake gimnazij. Južnoafriški časopis The Star pod naslovom »Učenci so s pištolami prevzeli šole« prizorišče v številnih učilnicah v Sowetu primerja z ameriškim »divjim zahodom« devetnajstega stoletja. Tudi v newyorških šolah je sloves nasilja poskočil. »Novi višek je dosegel, ko je podjetje za varnost objavilo, da šolarji na veliko povprašujejo po jopičih za zaščito pred kroglami«, je zapisal londonski The Guardian.

Veliko Britanijo prav tako pesti nadloga nasilja v šolah. Uradnik nekega učiteljskega sindikata je pripomnil: »V zadnjih desetih letih smo bili priča, kako se krepi nagnjenje k uporabi orožja. To se širi tudi na mlajše in od dečkov na deklice.«

Zato ni nič čudnega, da se nekateri starši odločijo svoje otroke vzeti iz šol in jih poučevati doma.a Ljudje, ki so ugotovili, da je domače poučevanje otrok nepraktično, pa se zaradi slabega vpliva šol na njihove otroke velikokrat vprašujejo, kako naj se mu zoperstavijo. Kako lahko starši otrokom pomagajo, da se ti spoprimejo s težavami, na katere trčijo v šoli? In kako lahko starši sodelujejo z učitelji, da bi otrokom pomagali iz šole izvleči najboljše? Na ta vprašanja bodo odgovorili naslednji članki.

[Podčrtne opombe]