Bistveno za preživetje
ALI ne boste, kadar v novicah slišite, da vašo sosesko ogroža morilec, ukrepali in zaščitili družino in sebe? Verjetno boste zapahnili in zaklenili vrata, da ne bodo vabila, naj vstopi. Prav tako boste pozorni in sumljive tujce takoj prijavili policiji.
Ali naj bi ženske kaj manj naredile, ko gre za smrtonosno bolezen, za raka na dojki? Kaj lahko naredijo, da se zaščitijo in povečajo možnost preživetja?
Preventiva in prehrana
Ocenjujejo, da je v Združenih državah Amerike za vsak tretji primer raka kriva prehrana. Dobra hrana, ki pomaga krepiti vaš obrambni sistem, je verjetno najpomembnejša zaščita pred rakom. Čeprav se ne ve, ali se lahko raka zdravi s hrano, pa je lahko uživanje enih ali neuživanje drugih jedi preventiva. »Pravilna prehrana lahko tveganje, da boste dobili raka na dojki, zmanjša za polovico,« je izjavil dr. Leonard Cohen iz ameriške zdravstvene ustanove v Valhalli v državi New York.
Z vlakninami bogata hrana, kot so polnozrnat kruh in žita, morda pomagajo zniževati količino prolaktina in estrogena; najbrž se ti hormoni vežejo nanje in se tako izločajo iz telesa. V reviji Nutrition and Cancer (Prehrana in rak) je pisalo, da »to lahko prepreči kancerogenost v začetni stopnji«.
Zmanjšanje porabe nasičenih maščob lahko zniža tveganje. V reviji Prevention (Preprečitev) predlagajo uživanje posnetega mleka namesto polnomastnega, pustega mesa, manj masla in odstranjevanje kože s piščanca. Tako bi lahko porabo nasičenih maščob zmanjšali na varno mero.
Vitamin A, ki je v zelenjavi, na primer v korenju, plodovkah, sladkem krompirju in temno zeleni listnati zelenjavi, na primer špinači in listnatem ohrovtu ter v kapusnicah, je lahko koristen. Menijo, da vitamin A ovira nastajanje dednih sprememb, ki povzročajo raka. Zelenjava, kot so brokoli, brstični ohrovt, cvetača, zelje in mlada čebula, vsebuje kemične snovi, ki spodbujajo izločanje zaščitnih encimov.
Dr. Paul Rodriguez je v knjigi Breast Cancer—What Every Woman Should Know (Rak dojke — kaj bi o tem morala vedeti vsaka ženska) zapisal, da lahko s prehrano okrepimo imunski sistem, ki identificira in uničuje nenormalne celice. Priporoča hrano, ki vsebuje veliko železa, na primer pusto meso, zeleno listnato zelenjavo in lupinarje ter s C-vitaminom bogato sadje in zelenjavo. Sadje in zelenjava z veliko C-vitamina zmanjša tveganje, da zbolimo za rakom na dojki, je zapisal Journal of the National Cancer Institute (Časopis državnega instituta za rak). Soja in neprevreti izdelki iz soje vsebujejo genistein, ki je znan po tem, da v laboratorijskih poskusih ovira rast tumorja, vendar njegova učinkovitost pri ljudeh še ni dognana.
Zgodnje odkrivanje
»Zgodnje odkrivanje raka na dojki je še vedno najpomembnejši korak zaustavljanja raka na dojki,« je pisalo v izdaji Radiologic Clinics of North America (Severnoameriške radiološke klinike). V zvezi s tem so na razpolago trije ključni preventivni koraki: redna samopreiskava, letni obisk pri zdravniku in mamografija.
Ženska bi si morala redno vsak mesec sama preiskati dojke, in sicer bi morala biti pozorna na vsak sumljiv zunanji pojav ali občutek v dojki, na primer zatrdlino ali bulo. Če kaj odkrije, pa naj izgleda še tako neznatno, mora takoj k zdravniku. Bolj zgodaj odkrije bulo, večji nadzor bo imela nad svojo prihodnostjo. Poročilo iz Švedske kaže, da je mogoče, če se nemetastaziran rak dojke operativno odstrani, ko je velik kakšnih 15 milimetrov ali manj, pri 94 odstotkih življenjsko dobo podaljšati za dvanajst let.
Dr. Patricia Kelly pojasnjuje: »Če se rak na dojki ne ponovi v dvanajstih letih in pol, se verjetno ne bo več pojavil. [. . .] Žensko pa se lahko nauči s prsti odkriti raka na dojki, ko je ta manjši od enega centimetra.«
Ženskam priporočajo, naj se dajo redno vsako leto pregledati kliničnemu ali splošnemu zdravniku, še posebej, če jih imajo že štirideset. Kadar se odkrije bulo, bi bilo dobro, da gredo na pregled še k strokovnjaku za raka na dojki oziroma kirurgu.
V državnem institutu za raka v ZDA pravijo, da je redno mamografiranje dobro orožje v boju proti raku. Ta vrsta elektromagnetnih žarkov lahko zazna tumor že kakšni dve leti prej, preden se ga lahko otipa. Takšen pregled se priporoča ženskam, ki so prestopile štirideseta. Vendar nas dr. Daniel Kopans pouči: »Še zdaleč pa ta ni popolna.« Z njo se ne da odkriti vsakega raka na dojki.
Dr. Wende Logan-Young s klinike za bolezni dojk v državi New York je za Prebudite se! dejala, da se, kadar ženska oziroma njen splošni zdravnik najde bolezensko spremembo, mamogram pa je ne pokaže, nagiba k temu, da se verjame elektromagnetnim žarkom, zanemari pa zdravnikovo odkritje. Rekla je, da je to »največja napaka, ki jo je danes opaziti«. Ženskam svetuje, naj bodo malo manj prepričane v zmožnosti mamografa in se bolj zanesejo na samopreiskavo dojke.
Sicer pa mamograf, tudi če odkrije tumor, ne more določiti, ali je benigni (nerakav) ali maligni (rakav). To se lahko ugotovi samo z biopsijo. Poglejmo primer Irene, ki so ji naredili mamografijo. Zdravnik je na osnovi slike, ki so jo pokazali elektromagnetni žarki, njeno bulo diagnosticiral kot benigni rak dojke in dejal: »Popolnoma sem prepričan, da nimate raka.« Sestra, ki ji je delala mamogram je bila v skrbeh, toda Irena je rekla: »Mislila sem, če je zdravnik bil prepričan, potem sem bila morda jaz le preveč prestrašena.« Tumor se je kmalu povečal, zato se je Irene posvetovala z drugim zdravnikom. Naredili so ji biopsijo, ki je pokazala, da ima vnetni karcinom oziroma hitro rastočega raka. Da bi se ugotovilo, ali je tumor benigni (kakršnih je osem od desetih) ali maligni, je treba narediti biopsijo. Biopsijo bi morali narediti tudi, kadar je videti, da tumor raste oziroma ko so simptomi sumljivi.
Zdravljenje
Trenutno se rak na dojki zdravi s standardnimi metodami, operativno, z radioterapijo in kemoterapijo. Podatki o vrsti in velikosti tumorja ter hitrosti rasti, ali se je razširil na limfne žleze in to, ali ste v menopavzi, lahko vam in vašemu zdravniku pomagajo določiti vrsto zdravljenja.
Operacija. Desetletja je bila zelo razširjena radikalna mastektomija oziroma odstranitev dojke, skupaj s prsnimi mišicami in limfnimi vozli. Toda v zadnjih letih običajno odstranijo samo tumor in limfne vozle, dojko pa ohranijo. Zatem dojko obsevajo, število preživelih pa je enako, kakor pri mastektomiji. Tako so nekatere ženske pomirjene, ko se odločijo za odstranitev malega tumorja, saj jih to manj iznakazi. Vendar je British Journal of Surgery (Britanski kirurški časopis) zapisal, da mlajše ženske, ki imajo v eni dojki več tumorjev ali pa je ta večji od 3 centimetrov, zelo tvegajo, da se bo ta ponovil če se jih zdravi s takšno ohranjevalno metodo.
Pomemben dejavnik pri zdravljenju, kjer ne bo recidive je, kot je zapisal Cleveland Clinic Journal of Medicine (Clevelandski klinični zdravstveni časopis) ta: »Po blažji temeljiti mastektomiji na preživetje in razmerje recidive [. . .] neugodno vplivajo transfuzije krvi«. Poročilo je pokazalo, da jih je iz skupine, ki je sprejela krvno transfuzijo, po petih letih živelo še 53 odstotkov, medtem ko jih je iz skupine, ki ni sprejela krvne transfuzije, po enakem času živelo še 93 odstotkov.
O drugi pomoči za preživetje je poročal The Lancet, kjer je dr. R. A. Badwe zapisal: »Časovna uskladitev operacije in faze menstrualnega ciklusa ima za pacientke z rakom na dojki in pred menopavzo, dolgoročen vpliv.« Poročilo pravi, da so ženske, ki so jim tumor odstranili v fazi estrogene stimulacije, daleč na slabšem od drugih, ki so bile operirane v drugih fazah menstrualnega cikla. Prvih je po desetih letih živelo le 54 odstotkov, iz druge skupine pa 84 odstotkov. Pri ženskah z rakom na dojki je v rodni dobi najugodnejši čas za operacijo vsaj 12 dni od zadnje menstruacije.
Radioterapija. Obsevanje uničuje rakave celice. V primeru delne operacije dojke, morda s kirurgovega noža, ko ta skuša ohraniti dojko, uidejo drobceni delčki tumorja. Radioterapija lahko te zahrbtne celice uniči. Vendar pa se z obsevanjem malce poveča tveganje, da se bo rak pojavil na drugi dojki. Dr. Benedick Fraass priporoča, naj se izpostavljanje druge dojke sevanju do skrajnosti zmanjša. Takole pravi: »Z nekaj preprostimi prijemi je med obsevanjem bolne dojke mogoče znatno zmanjšati mero obsevanja zdrave.« Predlaga, da se drugo dojko prekrije z dva in pol centimetra debelim svinčenim ščitnikom.
Kemoterapija. Kljub trudu, da bi se z operacijo povsem odstranil rak dojke, ima od 25 do 30 odstotkov žensk z na novo diagnosticiranim rakom na dojki že skrite metastaze, ki pa so premale, da bi se že pokazali simptomi. Kemoterapija je zdravljenje, pri katerem se s kemičnimi zdravili skuša uničiti tiste celice, ki so vdrle v druge dele telesa.
Kemoterapija je v svojem delovanju omejena, saj se kanceroidni tumorji sestojijo iz različnih vrst celic, vsaka od teh pa je drugače sprejemljiva za zdravila. Celice, ki zdravljenje preživijo, ustvarijo morda novo generacijo na zdravila odpornih tumorjev. Vseeno pa so januarja 1992 v The Lancetu navedli dokaz, da je kemoterapija povečala za 5 do 10 odstotkov možnost, da ženske preživijo še eno desetletje, odvisno pač od njihove starosti.
Stranski učinki kemoterapije so lahko slabost, bruhanje, izpadanje las, krvavitev, okvara srca, zmanjšanje odpornosti, neplodnost in levkemija. John Cairns je to v pisanju za Scientific American takole komentiral: »Za bolnika, ki ima hitro napredujočega raka, je to morda pogojno manj nevarno, vendar naj ženska, ki so ji odkrili in lokalizirali raka na dojki, čeprav je ta majhen [centimetrski], o tem resno razmisli. Tveganje, da bo zaradi raka umrla v petih letih, je samo 10 odstotno, čeprav se po operaciji ne bo dodatno zdravila.«
Hormonsko zdravljenje. Zdravljenje z antiestrogenom zavira delovanje estrogena, ki spodbuja rast. To se doseže z zmanjšanjem količine estrogena pri ženskah v obdobju pred menopavzo, in sicer z operativno odstranitvijo jajčnikov ali z zdravili. The Lancet je poročal, da je od stotih žensk, ki so jih zdravili z eno ali drugo prej omenjeno metodo, vsaka 8. do 12. živela deset let dlje.
Za vsako žensko z rakom na dojki je kontrola po zdravljenju doživljenjska skrb. Stanje je treba stalno nadzorovati, kajti, če predpisano zdravljenje odpove in se bolezen vrne, bodo morda drugi načini zdravljenja prinesli potrebno zaščito.
Drug način zdravljenja raka zahteva drugačen pristop in se osredotoči na sindrom, imenovan hiranje. Revija Cancer Research pojasnjuje, da je hiranje vzrok dveh tretjin smrti zaradi raka; s to besedo se označuje krnjenje mišic in drugega tkiva. Dr. Joseph Gold s sirakuškega centra za raziskavo raka v ZDA je za Prebudite se! povedal: »Menimo, da se rast tumorja v telesu sama po sebi ne more pospešiti, razen, če se sproži biokemične poti za hiranje.« Neka klinična raziskava je pokazala, da je raba nestrupenega zdravila hidrazin sulfata proti hiranju lahko te poti blokirala. Pri polovici bolnic z rakom na dojki v zadnjem stadiju se je stanje ustalilo.
Nekatere ženske so posegle po alternativnem zdravljenju, znanem kot komplementarna medicina, pri katerem raka na dojki zdravijo brez operacije in strupenih snovi. Metode zdravljenja so različne, nekatere se držijo diete in rabijo zdravilna zelišča, taka je na primer Hoxseyjeva terapija. Toda objavljenih raziskav, ki bi omogočale določitev učinkovitosti teh zdravljenj, je malo.
Čeprav v tem članku pišemo o tem, kaj je trenutno poglavitno za preživetje, pa ni namen Prebudite se!, da bi predpisoval katerikoli način zdravljenja. Spodbujamo le k pazljivemu pregledu pri različnih možnostih zdravljenja te bolezni (Pregovori 14:15).
Stres in rak dojke
Dr. H. Baltrusch je v reviji Acta neurologica pojasnil, da izjemen oziroma dolgotrajen stres lahko v telesnem imunskem sistemu oslabi protitumorno obrambo. Imunski sistem žensk, ki so utrujene, trpijo zaradi depresije oziroma nimajo dovolj čustvene podpore, je lahko tudi za 50 odstotkov bolj ogrožen.
Zato je dr. Basil Stoll v pisanju za Mind and Cancer Prognosis poudaril: »Storiti bi morali vse, da bi kar se da zmanjšali neogibne telesne in čustvene travme, ki so jim izpostavljeni rakavi bolniki med zdravljenjem in po zdravljenju njihove bolezni.« In kakšno podporo rabijo?
[Poudarjeno besedilo na strani 7]
Čeprav se ne ve, ali se lahko raka zdravi s hrano, pa je lahko uživanje enih ali neuživanje drugih jedi preventiva. ,Pravilna prehrana lahko tveganje, da boste dobili raka na dojki, zmanjša za polovico,‘ je izjavil dr. Leonard Cohen
[Poudarjeno besedilo na strani 8]
»Zgodnje odkrivanje raka na dojki je še vedno najpomembnejši korak zaustavljanja raka na dojki,« je pisalo v izdaji Radiologic Clinics of North America. V zvezi s tem so na razpolago trije ključni preventivni koraki: redna samopreiskava, letni obisk pri zdravniku in mamografija
[Poudarjeno besedilo na strani 10]
Imunski sistem žensk, ki so utrujene, trpijo zaradi depresije oziroma nimajo dovolj čustvene podpore, je lahko ogrožen
[Okvir na strani 9]
Samopreiskava — mesečna kontrola
DOJKA naj bi se preiskala štiri do sedem dni po menstruaciji. Ženske v dobi po meni pa bi si morale dojke pregledati vsak mesec ob istem datumu.
Simptomi, ki jih iščete vsak mesec na isti datum
• Kakršnakoli bula (drobcena ali velika) oziroma zatrdlina v dojki.
• Zgrbančena, obarvana ali izjedna koža na dojki.
• Obrnjenost prsne bradavice navzven ali navznoter.
• Nabreklost ali upadanje bradavice oziroma izcedek.
• Povečana žleza pod roko.
• Spremembe vrojenih znamenj oziroma brazgotin.
• Izrazita abnormalna asimetrija dojk.
Samopreiskava
Stoje dvignite levo roko. Z desno roko začnite preiskovati na zunanjem delu dojke in jo s pritiskom s konicami prstov preiščite v malih krogih vse do bradavice. Bodite pozorni tudi na del med podpazduho in dojko.
Lezite vznak, z blazino pod levo ramo, levo roko iztegnite nad ali za glavo. Z enakimi krožnimi gibi preiščite najprej levo, zatem pa še desno dojko.
Z nežnim stiskanjem leve bradavice ugotovite, ali ni spremenjena. Ponovite na desni dojki.