Kaj bi ženske morale vedeti o raku na dojki
ŠTEVILO obolelih za rakom na dojki se na vseh celinah zvišuje. Po nekaterih ocenah bodo po svetu do leta 2000 vsako leto odkrili kakšnih milijon novih primerov raka na dojki.
Ali je katera ženska varna pred to boleznijo? Ali se lahko pred njo zaščiti? Kako tolažiti in podpirati tiste, ki se spopadajo s tem sovražnikom?
Večino raka na koži povzročijo ultravijolični sončni žarki. Kajenje je krivo za večino pljučnega raka. Toda za raka na dojki ni dognan niti en samcat vzrok.
Vendar zadnje raziskave kažejo, da morda na razvoj raka na dojki vplivajo genetski dejavniki, dejavniki okolja in hormoni. Ženske, izpostavljene tem dejavnikom, so podvržene večjemu tveganju, da zbolijo.
Družinska anamneza
Če ima ženska sorodnico z rakom na dojki, naj bo to mati, sestra, ali celo materina sestra ali mati, je večja verjetnost, da ga dobi tudi ona. Če jih ima več od njih to bolezen, je še bolj ogrožena.
Dr. Patricia Kelly, ki je genetik v Združenih državah Amerike, je za Prebudite se! povedala, da so ti dedni dejavniki, kadar so vzrok, verjetno to pri samo 5 do 10 odstotkih vseh obolenj za rakom na dojkah. »Mislimo, da veliko število žensk zboli za rakom na dojki zaradi kombiniranega delovanja ne ravno močnih dednih dejavnikov in okolja,« je pojasnila. Družinski člani, ki imajo enake gene, imajo tudi enako okolje.
Dejavniki okolja
»Jasno je, da so, na splošno vzeto, ekološki dejavniki vpleteni« pri sprožanju bolezni, je povedala Devra Davis, ki v reviji Science sodeluje z znanstvenimi komentarji. Ženska dojka je eden najbolj radiosenzitivnih delov telesa, zato so ženske, ki so izpostavljene ionizirajočemu žarčenju v večji nevarnosti, da bodo zbolele za rakom na dojki. Enako je z ženskami, ki so izpostavljene strupenim kemikalijam.
Naslednji dejavnik okolja je prehranjevanje. Nekateri domnevajo, da je rak na dojki bolezen, ki jo povzroči pomanjkanje vitaminov, predvsem D-vitamina. Ta vitamin telesu pomaga vsrkavati kalcij, ki pomaga preprečevati nenadzorovano rast celic.
Druge raziskave kažejo na maščobe v hrani, ne kot na vzrok, temveč kot na nekaj, kar pospeši razvoj raka na dojki. Revija FDA Consumer izjavlja, da je umrljivost zaradi raka na dojki najvišja v državah, kot so ZDA, kjer porabijo veliko maščob in živalskih proteinov. Takole piše: »Japonke so včasih redko zbolevale za rakom na dojki, toda število obolelih se dramatično viša sočasno s prevzemom ,zahodnjaških‘ prehranjevalnih navad; od hrane z malo maščobami so prešle na hrano bogato z maščobami.«
Nedavna raziskava daje slutiti, da veliko kalorij zaužitih z zelo mastno hrano verjetno pomeni pravo tveganje. V Science News so zapisali: »Vsaka odvečna kalorija veča tveganje obolelosti za rakom na dojki, vsaka odvečna kalorija, ki jo dobite iz maščob, pa je za kakšnih 67 odstotkov bolj nevarna kot kalorija iz nemastne hrane.« Zaradi odvečnih kalorij si naberete odvečne kilograme. Misli se, da zelo debele ženske približno trikrat bolj tvegajo, da bodo zbolele za rakom na dojki, še posebej po menopavzi. Telesna maščoba proizvaja estrogen, ženski hormon, ki lahko neugodno deluje na tkivo dojke in povzroči raka.
Osebna anamneza in hormoni
Ženska dojka je bogato hormonsko področje, zaradi tega se prsi skozi vse življenje spreminjajo. Dr. Paul Crea, kirurg onkolog, je za Australian Dr Weekly zapisal: »Pri nekaterih ženskah, katerih prsno tkivo je izpostavljeno dolgotrajnemu hormonskemu delovanju [. . .] pride do resnih sprememb v celicah, ki nazadnje postanejo maligne [rakave].« Zato mislijo, da so ženske, ki so menstruacijo dobile zgodaj, okrog dvanajstega leta, oziroma so prišle v menopavzo pozno, sredi petdesetih, bolj ogrožene.
O dodatnih estrogenih, dobljenih z nadomestnim zdravljenjem z estrogeni, ki naj bi bilo možen vzrok razvoja raka na dojki, je bilo veliko sporov. Medtem ko nekatere raziskave kažejo, da nadomestno zdravljenje z estrogeni ne povečuje nevarnosti, pa druge pokažejo, da je dolgotrajno zdravljenje precej tvegano. Po skrbnih pregledih raziskav so v British Medical Bulletin za 1992 izjavili, da obstaja možnost, da se po daljšem jemanju »nekontracepcijskega estrogena poveča nevarnost obolevnosti za rakom na dojki za 30 do 50 odstotkov«.
Poročila o povezavi oralne kontracepcije z rakom na dojki pravijo, da je nevarnost v zvezi s tem neznatna. Vendar je tudi tukaj podskupina žensk, ki so izpostavljene večjemu tveganju. Pri mlajših ženskah in ženskah, ki niso imele otrok, ter tistih, ki so dlje časa jemale kontracepcijske tablete, je nevarnost, da bodo zbolele za rakom na dojki za kakšnih 20 odstotkov višja.
Vendar tri od štirih žensk z rakom na dojki ne morejo reči, kaj določnega je prispevalo k tej njihovi bolezni. Torej se lahko postavi vprašanje: Ali si sme katerakoli ženska misliti, da je varna pred rakom na dojki? FDA Consumer poroča: »S kliničnega gledišča bi morali vse ženske obravnavati kot takšne, ki jih rak na dojki znatno ogroža.«
Zato so ženske, še posebej starejše, sprejemljive za to bolezen. Dr. Kellyjeva pravi, da, čeprav so vzroki za raka na dojki različni, ,sumi, da se nekateri pojavijo samo zaradi starosti, ko se začno celice nepravilno deliti‘.
Zakaj sprejemljivost
Raziskava zgradbe prsi razloži, zakaj so tako izpostavljene raku. V njih so kanali, drobceni prehodi, skozi te mleko, ki ga izločajo žlezni režnji, teče v prsno bradavico. Ob kanalih so celice, ki se zaradi mesečnega cikla ženske, stalno delijo in spreminjajo; jo pripravljajo za nosečnost, tvorbo mleka in dojenje njenega malčka. V teh kanalih se največkrat razvije rak dojke.
Raziskovalka Rose Kushner v knjigi Alternatives: New Developments in the War on Breast Cancer pojasni: »Vsak proces, ki ga stalno vznemirja takšna ali drugačna prekinitev — celo če je popolnona naravna [. . .] je bolj podvržen tveganju, da bo prišlo do napake.« Pove še: »Preutrujena prsna celica je nenehno zalita s kakšnim hormonom, ki ji ukazuje: ,Prenehaj delati to, začni delati to.‘ Nič čudnega, da toliko celic-hčera ponori.«
Rak na dojki se začne, ko se deli nenormalna celica, ki izgubi nadzor nad svojim procesom rasti in začne bujno rasti. Takšna celica se kar naprej deli in sčasoma uniči zdravo okolno tkivo, zdrav organ zboli.
Metastaze
Kadar je rakasta dojka, se malignost lahko odstrani. Ko pa se rak dojke razširi na oddaljene dele telesa, se to imenuje metastaziranje. Pri pacientkah z rakom na dojki je najverjetneje to vzrok smrti. Ko se rakave celice v dojki množijo in tumor raste, lahko te rakave celice iz primarnega tumorja tiho in neopazno predrejo stene krvnih žil in limfnih vozlov.
Takrat lahko te rakave celice potujejo v oddaljenejše dele telesa. Te zločeste celice se lahko, če se izmuznejo telesnemu obrambnemu sistemu, kjer sodelujejo naravne ubijalske celice, ki krožijo v krvi in limfni tekočini, naselijo v vitalnih organih, kot so jetra, pljuča in možgani. Tam lahko, zatem, ko so ti organi kancerogeni, naprej bujno rastejo in se zopet razširjajo. Ko se začne metastaziranje, je življenje ženske ogroženo.
Zatorej je za preživetje bistveno, da se rak na dojki odkrije že v začetni fazi, prej, preden se lahko razširi. Kaj lahko vsaka ženska stori, da bi ga lahko kar se da zgodaj odkrila? Ali se tukaj da storiti še kaj, kar bi že na začetku ženski pomagalo preprečiti raka na dojki?
[Poudarjeno besedilo na strani 4]
Tri od štirih žensk z rakom na dojki ne morejo reči, kaj določnega je prispevalo k tej njihovi bolezni