Biblijsko gledišče

Ali bi se morali ponovno krstiti

LUCILA se je znašla pred težavo. Vzgojena je bila kot katoličanka, vendar je pred kratkim, s pomočjo prijatelja nekatolika, začela resno preučevati Biblijo. Lahko je opazila, da je biblijski krst nekoliko drugačen od obreda, ki ga je bila deležna še kot dojenček. »Ali to pomeni, da se moram še enkrat krstiti?« jo je iskreno zanimalo. »Bojim se, da bom s tem razjezila Boga.«

Stotine milijonov ljudi, tako katolikov kakor protestantov, so že kot dojenčke pri krstnem obredu poškropili ali polili z vodo. Milijoni drugi so se krstili starejši, in sicer s tako ali drugačno popolno potopitvijo pod vodo. To poraja vprašanje: Kakšen je pravzaprav krščanski krst? Ali je v kateri od teh okoliščin drugi krst upravičljiv?

V Pocket Catholic Dictionary se krst definira kot »zakrament, s katerim je oseba z vodo in Božjo besedo očiščena vseh grehov ter po Kristusu prerojena in posvečena za večno življenje.« Ta isti vir glede prekrščevanja pravi, da je »duša s krstom neizbrisno označena, kar pomeni, da krsta ni mogoče, oziroma ni treba ponavljati«. Ali glede tega Biblija pravi enako?

Pridobivanje in krščevanje učencev

V evangeliju po Mateju 28:19, 20, beremo o zapovedi, ki jo je glede krščevanja izrekel svojim učencem Kristus po svojem vstajenju, še pred vnebovzetjem. »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« Jasno je torej, da se krščanske učence mora krstiti — namreč tiste, ki so se naučili držati se Kristusovih zapovedi — ne pa dojenčkov.a To soglaša z dejstvom, da je sleherni v Svetem pismu opisani krst bil takšen, da se je učenca popolnoma potopilo pod vodo. Očitno je Janez Krstnik tako krstil samega Kristusa Jezusa. Biblija pove, da Jezus, ko je bil krščen, »stopi precej iz vode« reke Jordan. (Matevž 3:16) Pravzaprav Sveto pismo navaja, da je Janez za krščevanje skrbno izbral kraj, kjer je bilo mnogo vode (Janez 3:23).

Biblija zatem, ko opiše krst etiopskega evnuha, pove da sta ,oba stopila v vodo, Filip in komornik, in ga krsti‘, nato pa še, da ,sta stopila iz vode‘ (Dejanja apostolov 8:38, 39). Takšna krščevanja s potopitvijo so skladna s splošnim pomenom grške besede baptízo, »krstiti«, iz bápto, kar pomeni »potopiti v oziroma pod«, to pa je koren angleške besede »baptism«.

Svetopisemski zapis prekrščevanja

Kako pa je z neštetimi milijoni ljudi, ki so bili krščeni kot dojenčki in niso bili povsem potopljeni pod vodo? Ali bi bilo sploh kdaj primerno, da se jih ponovno krsti? Dogodek opisan v Dejanjih apostolov 19:1-7 nam pomaga odgovoriti na ti vprašanji. Apostol Pavel je bogati Efez, mesto v Mali Aziji, verjetno obiskal pozimi 52/53 našega štetja. Tam je naletel na nekoliko učencev, ki jih je bilo treba prekrstiti. Pavel jih je zatem, ko je zvedel, da so bili krščeni z Janezovim krstom, ponovno krstil »v ime Gospoda Jezusa«. Ni se mu zdelo, da bi s tem lahko užalil Boga. Pravzaprav se je Bog s Pavlovim mnenjem strinjal in ga še zdaleč ni vzel kot žalitev, temveč ga je potrdil s svetim duhom.

Če bi teh dvanajst mož odbijalo Pavlov nauk o naravi krsta in pomembnosti Mesija, Jezusa Kristusa, jih Pavel brez dvoma ne bi krstil. Ti bi morali najprej dokazati, da so za krst usposobljeni. Šele tedaj bi se jih lahko ponovno krstilo.

Kako se usposobiti za krst

Kako se usposobimo za krst? Premislimo, kako je bilo z množico ljudi, ki se je krstila ob binkoštih, 33. našega štetja. Kako so se ti usposobili? Najprej so si tako Judje kakor judovski spreobrnjenci pridobili dobro osnovno znanje o Bogu Jehovu, o tem, kako je ravnal s svojimi ljudmi in o biblijskih prerokbah o obljubljenem Mesiju. Nato pa so si na ta dan iz Petrovega navdihnjenega pričevanja pridobili še natančno spoznanje. Kakšen je bil izid?

»Ko so pa to slišali, jih zbode v srce ter reko Petru in drugim apostolom: Kaj nam je storiti, možje in bratje? Peter jim pa reče: Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega Duha.« (Dejanja apostolov 2:37, 38) Upoštevajmo, da Petrovo pričanje ni bilo površno. »Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami.« Njegovo dopovedovanje jih je prepričalo, strinjali so se s tem, kar je govoril, in se krstili. »Tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi.« (Apostolska dela 2:40, 41, EI)

Danes se za biblijsko veljaven krst zahtevajo enaki koraki: 1. natančno spoznanje, 2. iskreno kesanje in 3. spreobrnitev, oziroma to, da se človek od »tega pokvarjenega rodu« obrne k Bogu. Poleg tega mora biblijsko veljavni krst biti »v imenu Jezusa Kristusa«, to pa je, da temelji na sprejemu njegove odkupne žrtve za odpuščanje grehov in pokoritvi njemu kot Božjemu ustoličenemu kralju. (Apostolska dela 2:40, EI-75; Rimljanom 5:12-19; 7:14-25)

Iskrenim ljudem, ki so biblijsko usposobljeni za krst, se ni treba bati, da se bodo s ponovnim krstom zamerili Bogu. Nasprotno, pravilen biblijski krst usposobljenih ljudi Boga razveseli.

[Podčrtne opombe]