Zakonsko življenje napraviti srečnejše

Kaj lahko pomaga, da zakon uspe?

Čigavo vodilo lahko pripomore, da bo zakon srečen?

Kako prebroditi komunikacijsko vrzel?

JASUHIRO in njegovo dekle Kajoko sta se pod vplivom knjig o osvobajanju žensk odločila, da bosta živela skupaj, vendar neporočena. Mislila sta, da se bosta lahko razšla, kadarkoli se jima bo zahotelo. Ko je Kajoko zanosila, sta se poročila. Vendar je Jasuhiro še vedno dvomil, da je zakon posrečena ureditev. Kasneje, ko so ju pestile finančne težave in občutek, da nista za skupaj, ju ni ničesar več odvrnilo od razveze.

Nekoliko po razvezi pa sta oba, Jasuhiro in Kajoko, začela z Jehovovimi pričami preučevati Biblijo, vendar nista vedela drug za drugega. Ko sta kasneje to ugotovila, sta lahko opazovala, kako se spreminjata, kako začenjata živeti po biblijskih načelih. Odločila sta se za ponovno poroko. Nato pa sta, ker sta na zakon gledala po Božje, bila pripravljena v prid reševanja zakonskih težav tudi kaj žrtvovati.

Zakaj je njun zakon drugič uspel? Ker sta spoštovala mnenje Tvorca zakona (1. Mojzesova 2:​18⁠-24). Vodstvo najboljšega zakonskega svetovalca Boga Jehova je ključ, ki odpira vrata zakonski sreči.

Kaj pomaga do zakonske sreče

Zakonca lahko odpravljata zakonske težave in zakon ohranita, če oba upoštevata besede Jezusa Kristusa: ,Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje.‘ Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: ,Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.‘ « (Matevž 22:​37⁠-39) To je ključ oziroma vstopnica v zakonsko srečo. Oba, mož in žena, morata Jehova ljubiti bolj kakor samega sebe, ali drug drugega. Takšna zveza se potem lahko primerja s trojno vrvico. »Če kdo napade, se ga dva ubranita, in trojna vrvica se ne pretrga hitro.« (Pridigar 4:12, EI)

Ljubiti Boga pomeni živeti po njegovih zapovedih, zato se morata mož in žena ravnati najprej in predvsem po njegovih zakonih in načelih. Če tako ravnata, spletata trojno vrvico, njuna ljubezen do Jehova pa je najmočnejši del te vrvice. »In zapovedi njegove niso težke,« piše v Prvem Janezovem listu 5:⁠3.

To ustvarja mišljenje, da je zakon trajna ureditev (Malahija 2:16). Zakonca, ki sta v zakon stopila s takšnim prepričanjem, bosta zakonske težave raje reševala, kot pa se jim umaknila skozi zadnja vrata oziroma pobegnila v razvezo.

Ljubiti svojega najbližjega

Če želite ostati s svojim partnerjem, ga morate, oziroma jo morate ljubiti, ljubiti kakor svojega najbližjega. Takšna ljubezen mora biti nesebična. Upoštevajte, kako Biblija spodbuja k temu: »Dopolníte moje veselje s tem, da boste istih misli in boste imeli isto ljubezen; da boste enega duha in enega mišljenja; da ne boste ničesar (storili) iz prepirljivosti, ne iz prazne slavohlepnosti, marveč da boste v ponižnosti drug drugega imeli za boljšega ko sebe; da ne boste gledali le vsak na svoje, ampak tudi vsak na to, kar je drugih.« (Filipljanom 2:2⁠-4, EI)

V tem sebičnem svetu zagotovo ni lahko ne narediti ničesar iz gole prepirljivosti ali egoizma. Kadar vam vaš zakonski sopotnik ne izkazuje ljubezni, ste seveda še teže nesebični. Toda, če ponižno menite, da je zakonski tovariš boljši od vas, boste laže dali prednost njegovim interesom. Biblija nas opominja, naj razmišljamo tako, kot je razmišljal Kristus Jezus. Bil je mogočno duhovno bitje in je privzel »podobo hlapca«, postal je človek. Pa ne samo to, ko je bil na zemlji, »se je ponižal in je bil pokoren do smrti«, kar je koristilo tudi tistim ljudem, ki ga niso prijazno sprejeli (Filipljanom 2:​5⁠-8). Jezus je s takšnim mišljenjem pridobil mnogo nasprotnikov in tudi njegovi sledilci jih bodo, če ga posnemajo (Dejanja apostolov 6:7; 9:​1, 2, 17, 18) Tudi vam lahko to uspe. Če boste menili, da je vaš življenjski sopotnik boljši od vas in če boste skrbeli za njegovo dobro, si boste verjetno sčasoma pridobili njegovo ali njeno naklonjenost.

Seveda pa meniti, da je vaš partner boljši od vas ne pomeni, da mora na primer žena vdano trpeti moževo tiranijo, kot je to bilo v navadi na Vzhodu. Oba, mož in žena, morata drug drugega imeti za boljšega, to pa pomeni, da se v prid drugega rada žrtvujeta. Zakonca sta na dobri poti, da odpravita medsebojne težave, če se ponižno pogovorita o njih, če se nesebično zanimata drug za drugega in če ubogata Božje nasvete. Preglejmo sedaj nekoliko Božjih nasvetov.

Zakonska ,postelja bodi neomadeževana‘

Jehova, ki je vpeljal zakonsko ureditev, ve kako naj mož in žena ohranita pravi odnos. Ko so Jezusa Kristusa vprašali, ali se mož in žena smeta zaradi kateregakoli vzroka razvezati, jim je odvrnil: »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.« (EI) Povedal jim je tudi, da je samo en vzrok za legitimno razvezo in ponovno poroko: »Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešeštvuje; in kdor ločeno vzame, prešeštvuje.« (Matevž 19:3⁠-9)

Zunajzakonska spolnost, čeprav v imenu ljubezni, ni prava ljubezen, ne pri enem ne pri drugem. Na Japonskem si je neki moški privoščil zunajzakonsko razmerje z nekoliko ženskami. Njegova soproga je bila prizadeta in sumničava. Zakon je zašel v krizo. Potem pa mu je nekega dne ena od ljubic rekla, da bo vse povedala njegovi ženi, od njega pa je zahtevala, da se poroči z njo. »Takšna razmerja nikogar ne osrečijo,« skesano pravi ta moški. Iz škripca se je sicer izvil, vendar so bili vsi prizadeti. Biblijsko merilo glede tega je natančno in jasno. »Častit bodi zakon v vsem in postelja neomadeževana, kajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4, EI-75) Kdor uboga to zapoved, se ne bo okužil s spolno prenosljivimi boleznimi, ne bo ustvarjal napetosti v svojem zakonu in prihranjene mu bodo hude ure, ki jih povzročajo ljubezenska razmerja.

Možje, ljubite in cenite svoje žene

Bog je tudi povedal, kakšna naj bo družinska ureditev. »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, ker jo je rešil, saj je njegovo telo,« je zapisano v Pismu Efežanom 5:22, 23, (EI-75). Tega nasveta se ni lahko držati. »To je bil zame največji izziv,« priznava Šhoko, ki si je prisvajala moževo pravico končnih odločitev. Mislila je, da moški, ko gre v trideseta, že mora imeti hišo, zato je silila svojega moža, naj kupi hišo, ki jo je v ta namen že poiskala. Ko pa je spoznala biblijska načela o teh rečeh, je o soprogu začela drugače razmišljati. Prej je menila, da se obnaša pasivno in nemoško, z novega, pravilnega vidika, pa je bil le uvideven, ponižen in skromen.

To načelo od soprogov zahteva vednost, da je tudi nad njimi nekdo višji, Jezus Kristus (1. Korinčanom 11:⁠3). Mož, ki priznava Kristusovo avtoriteto, bo svojo ženo ljubil in cenil, tako kot Jezus ljubi svoje sledilce (Efežanom 5:​28⁠-30). Zatorej bo kristjan, ko se bo o čem odločal, premišljeno upošteval ženine občutke, želje in omejitve.

»S soljo začinjena«

Med Hisako in njenim možem ni bilo prave komunikacije. Kadarkoli se je hotela z njim o čem pogovoriti, se je tega izognil z besedami: »Kar po svoje naredi.« Hisako se spominja: »Mislim, da nisem bila ravno nežna, zato je bilo tako. Verjetno bi bilo boljše, če bi govorila bolj umirjeno. Danes se lahko z možem z nasmeškom in zadovoljno o vsem pogovorita. Vendar šele od takrat, ko je Hisako začela upoštevati naslednji nasvet: »Vaša beseda bodi vedno prijazna, s soljo začinjena, da boste vedeli, kako je treba vsakemu odgovarjati.« (Kološanom 4:⁠6) Tako kot je soljena hrana okusnejša, je premišljena in blaga beseda laže sprejemljiva (Pregovori 15:⁠1). Pravzaprav bo lahko že samo obzirno govorjenje velikokrat preprečilo nesoglasje med zakoncema.

Ljubezen do Boga Jehova in spoštovanje njegovih načel v resnici dobro deluje. Ljubezen do Jehova človeka spodbudi, da na svoj zakon gleda kot na trajno zvezo in mu jo pomaga ohraniti takšno. Bog je poskrbel za dobra navodila, ki vam lahko pomagajo zgladiti vsa zakonska nesoglasja in rešiti težave, tudi, če so videti nerešljive. V večini primerov razveza res niso vrata, skozi katera bi vstopili v srečnejše življenje, tako življenje si ustvarimo le, če upoštevamo biblijska načela. Vrata v srečnejše življenje se lahko odpro le, če negujemo ljubezen do Jehova. Zakaj ne bi bolje spoznali njegovih nasvetov, ki jih najdemo v najstrokovnejšem zakonskem priročniku, v Bibliji?

[Okvir na strani 9]

Ko se je treba odločiti glede razveze

ČEPRAV Biblija v primeru prešuštva dovoljuje razvezo in ponovno poroko, se tudi tedaj zakon ne razdre samodejno. Nedolžni zakonec lahko odloči, ali bo zahteval razvezo ali ne. (Matevž 19:⁠9)

Jasuko je ena takih. Njen mož je živel pri ljubici. Tašča je za to krivila njo, govorila ji je: »Samo ti si kriva, da se moj sin tako vede.« Jasuko je samo še jokala. Njej so mnogi svetovali, nihče pa ni obsojal ljubezenskega razmerja njenega moža. Tedaj pa ji je njena mati, ki je začela preučevati Biblijo, rekla: »Biblija jasno obsoja prešuštvo.« (1. Korinčanom 6:⁠9) Jasuko si je kar oddahnila, kajti izvedela je, da še obstoja merilo o tem, kaj je dobro in kaj slabo.

Jasuko je bila pred odločitvijo. Možu je sicer rekla, da se bo razvezala, vendar je, ko je preučevala Biblijo z Jehovovimi pričami, spoznala, da tudi ona ni spolnila svoje vloge. Zato se je odločila, da bo skušala svoje težave razrešiti po biblijskih načelih. Začela je živeti po njih. (Efežanom 5:​21⁠-23) »Ni bilo lahko,« se spominja. »Kar naprej sem ponavljala stare napake. Velikokrat sem jokaje molila k Jehovu.« Spremenila se je in postopoma se je spreminjal tudi njen mož. Kakšnih pet let po tem je zapustil ljubico. Jasuko meni: »Prepričana sem, da se Božjo besedo zagotovo splača upoštevati.«

[Okvir na strani 11]

Spolno neujemanje in razveza

VELIKO parov se želi razvezati, ker se zakonca ne ujameta v spolnosti. Knjiga Sekkušuaritii to Kazoku (Spolnost in družina), ki opisuje današnjo spreminjajočo družinsko ureditev, jasno pove, v čem je težava: »Monogamni zakoni se enostavno ne ,prilegajo‘ tolikemu pisanju in govorjenju o spolnosti. Poplava takšnih informacij pači zakonsko ljubezen in ubija običajna čustva. Spolnost je postala trgovsko blago; pornografske videokasete in stripi predstavljajo ženska telesa kot potrošniško blago in to je ljudem sprevrglo čustva in srce. Zaradi tega trpijo oboji, soproge zaradi spolnosti, ki je že skoraj posilstvo, tisti možje, ki jih žene zavračajo, pa zaradi impotentnosti.«

Nemoralna literatura, videokasete in TV programi pačijo spolnost. Iz njih se ni mogoče naučiti, kaj pravzaprav zakon naredi zadovoljujoč. Vse to tudi uničuje medsebojno zaupanje zakoncev, to pa za uspešen zakon potrebujeta. Revija Psychology Today je zapisala: »Zaupanje ti omogoči, da svoje najskrivnejše občutke in bojazni položiš v roke svojega partnerja vedoč, da zna biti obziren in pazljiv. Ljubezenska čustva oziroma spolne želje so morda močne pa zopet slabotnejše, zaupanje pa, če je pravo ne splahni.«

Uspešnost zakona ni odvisna od spolnosti oziroma ne temelji na spolnosti. Soproga, ki je v zakonu skusila viharne čase, je povedala: »Najbolj spodbudne besede sem prebrala v knjigi Izgrajuj srečno družinsko življenje: ,Če so odnosi med zakoncema sicer dobri, če se ljubita, spoštujeta, se znata pogovarjati in se razumeta, tedaj so spolni odnosi malokdaj problematični.’ ”a

Ljubezen je tista, ki zares veže zakonce, ne pa spolnost. Spolnost brez ljubezni je prazna, ljubezen pa lahko živi tudi brez spolnosti. Pari, ki ne mislijo, da je spolnost središče življenja, ampak jo obdržijo na mestu, ki ji pripada, znajo živeti drug z drugim in znajo tudi odpraviti težave zaradi neujemanja v spolnosti.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 10]

Ravnanje po biblijskih načelih bo paru pomagalo, da se bosta laže in več pogovarjala