Beseda ali dve o očalih

Od dopisnika Prebudite se! iz Britanije

ALI te besede berete z očali? Prav gotovo niste edini. Kakšnih 60 odstotkov britanskega prebivalstva nosi očala.

Očala so postala tako razširjena, da jih ljudje skorajda več ne opazijo. Morda opazijo to, da ste zamenjali okvirje, ali pa ste jih sploh prenehali nositi. Večina se je nanje že tako navadila, da jih natikajo in snemajo že kar samodejno. Dokler ne pričnejo lesti z nosu ali se ne zarosijo stekla nanje kar pozabijo.

Večina tistih, ki nosijo očala, bi se raje odločila za dober vid, kot za čedne okvirje. Očala znajo biti tudi neprijetna. Vendar pa imajo ljudje z oslabljenim vidom danes boljše možnosti kot kdajkoli.

Zgodnja pomagala vidu

Rimski cesar Neron si je menda pri gledanju gladiatorskih iger pomagal z lečo, ki je bila narejena iz smaragda — precej drag in ne preveč učinkovit način izboljšanja oslabljenega vida. V starih časih so bile leče narejene iz kristalnega stekla, kremenjaka, ametista, berila in topaza. Vendar pa je okoli leta 1268 angleški menih Roger Bacon opisal, kako si pri branju pomagati s steklenim krogelnim izsekom. Takrat približno so se pričela pojavljati tudi prva očala — okvirji, ki so držali okorne leče.

Kdo je prvi izumil očala: Italijani ali Kitajci? Težko je reči, saj se je pripomoček po vsem sodeč v obeh deželah pojavil skorajda istočasno. Po drugi strani pa neki grob v Firenci v Italiji nosi napis: »Tu počiva Salvino d’Armato Armatski iz Firence. Izumitelj očal. Bog mu odpusti grehe.« Nihče ne ve zagotovo, kdaj je umrl: 1285, 1317 ali 1340. Vendar pa je tudi veliki italijanski morjeplovec Marco Polo rekel, da je na Kitajskem videl mnogo ljudi, ki so nosili očala, ko je prvič prišel tjakaj konec 13. stoletja. Legenda pravi, da so na Kitajskem nosili očala že celo leta 500 n.š.

Vsekakor je trgovina z optičnimi pripomočki cvetela že v 16. stoletju v Benetkah, pa tudi v Nürnbergu in drugih evropskih centrih. Očala so postala iskano okrasje, ki so ga v mnogih mestih prodajali ulični krošnjarji. Na žalost pa ulični prodajalci niso nudili tudi pregleda vida. Kupec si je tako morda popravil videz ne pa nujno tudi vida!

Današnja očala

Očala so nenehno izpopolnjevali. Pripenjali so jih za ušesa s trakovi ali za nos s ščipalnikom. Na začetku 18. stoletja se je pojavila zamisel, da bi leče nosili stabilni okvirji. Ti so še danes najbolj priljubljeni.

Tudi izdelava leč je neverjetno napredovala. Visokokakovostno optično steklo je končno zamenjalo prozorne kristalne snovi. Poizkusi, ki jih je v 17. stoletju s prizmo opravil sir Isaac Newton, so pojasnili svetlobno refrakcijo. Leče so tako lahko izdelovali z znanstveno natančnostjo.

Leta 1784 je ameriški državnik Benjamin Franklin bistroumno rešil težavo, ki so mu jo povzročala očala. Z očali za branje ni mogel gledati na daleč, z očali pa, ki jih je imel za daleč, ni mogel brati. Namesto da bi stalno menjaval dvoje očal, se je domislil, da bi kombiniral dve vrsti stekel na enih očalih. Nastala so bifokalna očala. Vendar pa je bilo potrebnih še sto let, da so razvili učinkovita sredstva za njihovo izdelavo.

Za posebne potrebe so na voljo tudi posebna optična stekla. Prevlečene ali ojačane leče lahko vstavijo v varnostna očala, ki bodo delavčevo oko ščitila pred letečimi delci. Nekatera stekla so občutljiva na svetlobo: na sončni svetlobi potemnijo, v senci in zaprtih prostorih pa spet postanejo svetla. Poznamo tudi plastična stekla, ki so občutno lažja od steklenih in zato tudi ugodnejša za nošenje, predvsem pri velikih dioptrijah.

Jaz in očala

Morda ste eden redkih srečnežev, ki še povsem dobro vidijo. Toda verjetno ne za dolgo.

,Hočete reči, da si bom moral nekega dne natakniti naočnike?‘ sprašujete. Da, precej verjetnosti je, da bo tako, čeprav zaenkrat še dobro vidite. Zakaj? En razlog je v tem, da se po 45. letu rada pojavi prezbiopija. Nikar se ne ustrašite te besede. To pomeni le, da se očesna leča ne bo več tako učinkovito prilagajala gledanju na blizu kot v mladosti. Očala so le en davek, ki ga terja proces staranja.

Ali vaši starši nosijo očala? Mnogi menijo, da je slabovidnost dedna. Če je to res, se verjetno lahko kar pripravite, da si boste nekega dne nadeli očala.

Sčasoma lahko svoj davek zahtevajo starost, geni in navade, ki povzročijo splošne očesne težave, kot so: daljnovidnost (hipermetropija), kratkovidnost (miopija), astigmatizem (nepravilna ukrivljenost roženice) in škilavost (strabizem). Če vas muči kaj od naštetega, ne bo odveč, če se boste oglasili pri očesnem specialistu, na primer optometriku. Potem vam preostane le še izbira okvirjev po lastnem okusu. (Glej okvir.)

Nega očal

Očala so lahko kar draga, vi pa ste od njih odvisni pri opravljanju vsakodnevnega dela. Zato pravilno skrbite zanje. Nikoli jih ne odložite tako, da bodo stekla spodaj. Pazite tudi, da jih ne boste puščali tam, kjer bi se lahko nanje usedli ali jih pohodili. Očala se rada hitro zamažejo, zato bo potrebno stekla večkrat očistiti z mehko in suho krpo, občasno pa s toplo vodo in milnico oprati tudi okvirje. Če imate majhne otroke, ki morajo nositi očala, bo nemara njihova očala potrebno čistiti še pogosteje.

Kaj pa, če se vam očala razmajejo in se ne prilegajo več najbolje? Nesite jih k svojemu optiku, sami jih raje ne popravljajte.

Če boste za očala skrbeli pravilno, vam bodo dobro služila. Resda vam lahko včasih povzročijo kakšno nevšečnost, zato pa vam izboljšajo vid — morda pa tudi zunanjost. To pa prav gotovo odtehta majhne nevšečnosti, kajne?

[Okvir na strani 14]

Očala in moda

,Očala me bodo kazila!‘ pravijo mnogi, ko izvejo, da jih bodo morali nositi. Vendar pa so modni oblikovalci toliko prispevali k obliki očal, da lahko prejkone govorimo o lepotnem dodatku.

Izdelovalci okvirjev so segli po novih, lahkih in trpežnih plastičnih snoveh, ki omogočajo skoraj neskončne možnosti barv in oblik. Poleg tega lahko s stekli, ki imajo visoko stopnjo lomljivosti svetlobe, znatno stanjšajo sicer debele leče. Če pa jih prevlečejo še s filmom zoper svetlobno odbojnost, postanejo stekla skorajda nevidna.

Če gledate na modo, vam bodo očala služila tudi kot garderobni dodatek. Brošura, ki jo je izdal britanski Svet za optične informacije, svetuje takšno izbiro okvirjev, ki se bodo podali obliki vašega obraza, poudarili lepe poteze in zakrili slabe. Bi na primer radi, da bi bil vaš obraz videti ožji? Potem po nasvetu brošure izberite okvir, ki bo barvno poudarjen pri mostičku, ob straneh pa naj bo svetlejši. Ali imate oči precej skupaj? Potem se odločite za okvir, ki bo barvno poudarjen ob straneh, proti mostičku pa bo vse svetlejši. Poskusite različne okvirje in presodite, kako se vam podajo. Morda se boste odločili vzeti s seboj prijatelja, za katerega veste, da vam bo iskreno povedal, kateri vam pristajajo.

Če se boste naveličali očal, poskusite s kontaktnimi lečami. Mnogi jih lahko brez težav nosijo ves dan.