Biblijsko gledišče
Ali je kristjan dolžan dajati dobrodelne prispevke
PRED nekaj manj kot desetimi leti je klub PTL (Poveličujte Gospoda), s sedežem na jugovzhodu Združenih držav Amerike, zbiral prispevke kot verska dobrodelna ustanova. Izkoristili so satelitske TV mreže in poštni sistem in zbrali na stotisoče dolarjev. Denar je pritekal, napolnili so si blagajne — porabili pa naj bi ga za širjenje evangelija.
Zamislite si, kako so se počutili mnogi, ki so tedaj prispevali denar PTL klubu, ko so iz novic, ki jih je objavil Associated Press, izvedeli, za kaj je bil denar porabljen. Jimu Bakkerju, bivšemu predsedniku kluba, in njegovi ženi Tammy so »leta 1986 izplačali 1,6 milijonov ameriških dolarjev«. Vtis še poslabša nadaljevanje poročila: »Denar je bil izplačan kljub temu, da je klub bil dolžan najmanj 50 milijonov ameriških dolarjev . . . Kakšnih 265.000 dolarjev klubskega denarja pa so namenili [Jessici] Hahn, da ne bi govorila o [ljubezenski] zvezi z Bakkerjem.«
Sodnik je na razpravi, preden je Bakkerju izrekel zaporno kazen zaradi varanja sledilcev, dejal: »Tistim med nami, ki smo verni, gre zaradi teh grabežljivih pridigarjev in duhovnikov že kar na bruhanje.«
Religija pa ni edina, ki vneto pritiska na čustva darovalcev, potem pa večino denarja spravi v svoj žep. Nič neobičajnega ni, če kateri takšnih dobrodelnežev zadrži tudi več kot 90 odstotkov nabranega denarja.
Ali je torej kaj čudno, da so ljudje že siti dobrodelnih akcij? Kaj pa naj store kristjani? Ali so dolžni dajati prispevke dobrodelnim organizacijam? Kakšne smernice daje Biblija glede pametne rabe sredstev, ko gre za pomoč drugim? Kako in s čim se da najkoristneje pomagati drugim?
Darovati, da in ne
Vsekakor Biblija svetuje, naj bomo do ljudi v stiski prijazni in darežljivi. Že od nekdaj se člane Božjega naroda spodbuja, naj bodo »radodarni, sočutni« (1. Timoteju 6:18; 5. Mojzesova 15:7, 10, 11). Pravzaprav bi se kristjani morali zamisliti nad vprašanjem iz Prvega Janezovega pisma 3:17: »Kako more biti božja ljubezen v človeku, ki ima premoženje in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?« (EI)
Da, treba je dajati, vendar previdno! Kar naprej nas prosijo za prispevke dobrodelne ustanove, verske organizacije in vsakoletne akcije za podporo javnih služb; večina je še kar prepričljivih. Ko razmišljamo o tem, komu prispevati, ne smemo pozabiti biblijske prerokbe: »Preprosti [neizkušeni, NW] verjame vsako besedo, pametni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15, EI) Z drugimi besedami, ne nasedajmo trditvam ali obljubam dobrodelnih društev. Za kaj se zbrani denar v resnici porabi? Ali so to organizacije, ki jih kristjan sme podpirati? Ali pa so politične, nacionalistične in povezane s krivo religijo? Ali bo cilj prinesel željene rezultate in ali ni v nasprotju z biblijskimi načeli?
Nekatere dobrodelne ustanove lahko zelo veliko naredijo za ljudi v stiski. Mnogokrat kristjani sami od takšnih ustanov dobijo pomoč, ki jo potrebujejo zaradi naravnih nesreč ali pogubne bolezni. So pa tudi dobrodelne organizacije, ki veliko porabijo za administrativne službe oziroma zase, samo delček nabranega denarja pa namenijo stvarem, za katere ga pravzaprav zbirajo. Na primer, pred kratkim opravljena raziskava je pokazala, da je v ZDA od 117 večjih neprofitnih organizacij, kamor spadajo dobrodelne ustanove, več kot polovica takšnih, ki za plače vodilnih ljudi porabijo letno tudi po 200.000 ameriških dolarjev in več. Pregled računov velikokrat odkrije, da so sredstva porabili za luksuz in za razkošno življenje. Ne glede na naziv dobrodelnih organizacij bi težko verjeli, da so prispevki za takšne namene v soglasju z biblijsko zapovedjo o pomoči ljudem, ki so v potrebi.
Uravnovešeno stališče
Čeprav nihče ne želi denarja razmetavati — ali kar je še hujše, gledati, kako ga nekdo tlači v svoj žep — pa moramo paziti, da ne postanemo brezobzirni. Ne smemo neučinkovitosti ali celo nepoštenosti nekaterih »dobrodelnih ustanov« koristiti kot opravičilo za to, da se ne zmenimo za pomoči potrebne, s tem ne bomo opravičili svoje nesočutnosti. Knjiga Pregovorov 3:27, 28 svetuje: »Ne odklanjaj dobrote onemu, ki jo potrebuje, če je v tvoji moči, da jo izkažeš. Ne govori svojemu bližnjemu: ,Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal,‘ če to imaš!« (Primerjajte 1. Janezov 3:18.) Ne mislite, da je vsaka organizirana dobrodelnost samo zapravljanje denarja oziroma sleparija. Pozanimajte se glede dejstev, nato pa sami odločite, ali boste kaj darovali ali ne.
Mnogi raje pomagajo posamezniku ali družini neposredno. Darovalci tako vedo, da so ljudje njihove prispevke lahko koristno in nemudoma uporabili. Tako imajo priložnost, da tiste v stiski ne spodbudijo samo s prispevki ampak tudi z besedami. Četudi ne morete kdove kako gmotno pomagati, se lahko veselite ob dajanju. Naslednjič, ko vas kdo iskreno prosi za pomoč, dajte, kar lahko, v duhu 2. pisma Korinčanom 8:12: »Kdor ima namreč dobro voljo, je kljub pomanjkanju dobrodošel s tistim, kar ima.« (EI)
Zapomnimo pa si tudi, da včasih lahko storimo veliko dobrega tudi brez denarja. Jezus je svojim sledilcem rekel: »Hodeč pa oznanjujte in pravite: Približalo se je nebeško kraljestvo. . . . Brezplačno ste prejeli, brezplačno dajajte.« (Matevž 10:7, 8) Podobno tudi danes kristjani vedo, da so čas, moči in denar, če jih porabijo za podpiranje oznanjevanja Kraljestva — ki plemeniti ljudi in jim daje upanje — najboljši dobrodelni prispevki.
Biblija nam torej nalaga, naj bomo prijazni, darežljivi in razumni. Spomni nas, da je velikokrat treba gmotno pomagati in da tega ne smemo spregledati. Vendar pa nismo dolžni dajati vsakomur, ki bi ga morda mikal naš denar. Razmislimo, kako ravnati z denarjem tako, da bomo ugajali Bogu in kar najbolje skrbeli za svojo družino in svoje bližnje. (1. Timoteju 5:8; Jakob 2:15, 16) Posnemajmo Jezusa, potrudimo se videti in odzvati na potrebe drugih — duhovne in gmotne. To je v soglasju z besedami iz Pisma Hebrejcem 13:16: »Ne pozabite pa na dobrodelnost in miloščino, zakaj take daritve so Bogu všeč.« (EI)