Pogled v svet
Otroci in hranjenje s stekleničko
Kakšnih 25 odstotkov japonskih otrok ima težave s prehranjevanjem. Morda je krivo prav hranjenje s stekleničko. Asahi Evening News je zapisal, da vzgojitelji v otroških vrtcih že kakšnih 20 let opažajo, da imajo nekateri otroci težave s hrano, ki jo je treba gristi. Ali jo le stežka požirajo, ali jo izpljuvajo, ali pa jo imajo v ustih še po popoldanskem spanju. Zdravniki so ugotovili, da imajo otroci male in slabo razvite čeljusti. Dentist Naohiko Inoue in specialistka splošne prakse Reiko Sakashita trdita, da je za to krivo hranjenje dojenčka s stekleničko. Verjetno zato, ker otročički, ki jih hranijo s stekleničko, znajo samo sesati iz nje, ne pa tudi premikati čeljust. Tisti otroci pa, ki se hranijo z dojenjem, si pri tem pomagajo s čeljustjo in tako jačajo čeljustne mišice, kar jim pozneje pride prav pri žvečenju hrane.
Vnaprej izbran televizijski program?
»Za otroke je boljše, če manj gledajo TV, posebej še TV nasilje,« je v raziskavi zapisala ameriška pediatrična akademija, objavila pa revija The Journal of the American Medical Association. Članek govori o tem, da »otročički, mlajši od 14 mesecev, očitno zapažajo, kaj se dogaja na televiziji in se potem tudi sami tako obnašajo«. Na sporedu pa je večinoma bojevitost in nasilje. Članek svetuje, naj starši, ki si hočejo zopet pridobiti roditeljsko avtoriteto, izkoristijo elektronsko časovno-programsko ključavnico, sodobno elektronsko tehnologijo na televizorju, ki omogoča predhodno nastavitev programov, kanalov in časa. Starši bodo tako, tudi če jih ni doma, lahko nadzorovali, koliko so otroci pred televizorjem in kaj gledajo.
Slab zrak
»Onesnaženje zraka je krivo za vse resnejše zdravstvene težave v nekaterih večjih mestih po svetu. Sicer pa je prisotno že v vseh urbanih predelih.« Tako pravi nedavno poročilo, ki sta ga skupaj izdali Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija za okolje pri Združenih narodih. Poročilo temelji na znanstveni raziskavi, ki je bila opravljena v dvajsetih mestih, kaže pa, da zrak najbolj onesnažujejo motorna vozila. Poudarjajo tudi, da je sedaj na svetu kakšnih 630 milijonov vozil, v naslednjih dvajsetih ali tridesetih letih pa naj bi se število podvojilo. Onesnažen zrak škodljivo deluje na dihalni in kardiovaskularni sistem, kar povzroča obolenja, trajne poškodbe in smrt.
Superšportniki, čeprav ne superdobrega zdravja
»Prekomerno treniranje in čustvena napetost pred pomembnim tekmovanjem izjemno negativno vplivata na športnikov ,imunski sistem‘,« je zapisala revija O Estado de S. Paulo. »Posledica pa je lahko zmanjšana odpornost proti infekcijam, znamenja so podobna kot pri aidsu.« Raziskovalca dr. Gerd Uhlenbruck in dr. Heinz Liesen sta odkrila, da se pri poklicnih športnikih oziroma vseh, ki zelo veliko trenirajo, ,pogosteje‘ razvijejo maligni tumorji in pride do vnetij. Domnevata, da je tako zaradi stresa, ki ga povzroči »neizprosen trening in tekmovalni režim«. V poročilu še piše: »Nasprotno pa zmerno ukvarjanje s športom krepi organizem in človeku pomaga, da se obvaruje pred rakom ter mu celo podaljša življenje.«
Nedejavni možgani zarjavijo
Ali možganom koristi, če so dlje časa nedejavni? Zagotovo ne, je povedal profesor Bernd Fischer na medicinskem sejmu v Düsseldorfu v Nemčiji. Njegova odkritja kažejo, da se človekova zmožnost razmišljanja po samo nekaj urah popolne nezainteresiranosti opazno zmanjša«, je zapisal Der Steigerwald-Bote. Ljudem, ki menijo, da je lenarjenje najboljši dopust, profesor svetuje, naj o tem še enkrat razmislijo. »Po dolgem nedejavnem dopustu potrebujejo polenjeni možgani tudi do tri tedne, da so spet dejavni kot prej, to je podobno kot z nerazgibano mišico,« razlaga časopis. Šport, igre in zanimivo branje naj bi možgane obvarovali, da na počitnicah ne zarjavijo.
Umivajmo si roke!
Čeprav je tehnični napredek moderne zdravstvene znanosti veliko naredil pri zatiranju bolezni, pa znanstveniki pravijo, da milo in voda še vedno najuspešneje preprečujeta širjenje mnogih nalezljivih bolezni. Francoski časopis Le Figaro je zapisal, da so nedavno raziskovali higienske navade v Franciji, Nemčiji, Nizozemski in Švici. Raziskovalci so se ,zaposlili‘ kot vzdrževalci oziroma čistilci v hotelskih, restavracijskih, pisarniških, šolskih in tovarniških skupnih toaletnih prostorih. Odkrili so, da si vsak četrti ne umije rok, ko pride iz stranišča. Vsak četrti od teh, ki si roke umivajo, pa si jih ne umije z milom. Znanstveniki pravijo, da so po vsem svetu še vedno človeške roke glavni prenašalec bolezni.