Brezplačne afriške igrače

Od dopisnika Prebudite se! iz Sierre Leone

Majhen deček, ki ima na sebi le obledele rumenorjave kratke hlače, pohajkuje naokoli in vleče za seboj svojo igračo — zarjavelo ribjo konzervo, zvrhano naloženo z drobnim kamenjem.

Nekoliko stran skupina bosonogih dečkov na cesti igra nogomet. Brcajo žogo, ki so si jo naredili iz starih cunj. Gol pa so si označili s kamenjem.

Na drugi strani pa triletna deklica stiska k sebi svojo punčko — rjavo palico, ovito z mehkim rdečim blagom.

Takšni prizori so v Afriki vsakdanji. Toda za nekoga iz razvitega sveta so morda nenavadni. Morda mislite (za kar seveda poskrbi reklamna industrija), da se lahko igrače samo kupi. Vendar pa so si otroci sami izdelovali igrače že dolgo pred pojavom idustrijske proizvodnje igrač. V Afriki je ta ustvarjalna tradicija še vedno živa.

Deške igrače

Dečki so se že od nekdaj navduševali nad vozili. Grški in rimski dečki so se igrali z miniaturnimi dvokolnicami. Ne preseneča torej, da prevozna sredstva dečke še vedno navdušujejo, kar navdihuje njihovo ustvarjalnost.

Abraham, učenec iz Gane, z dolgim nožem reže liste s kokosove palme. Iz njih bo naredil manjši tovornjak. Kolesa bo izrezal iz odpadne plastike.

V Lesotu bo deček z imenom Chepa iz pločevink za pivo in iz žice naredil landrover. Pločevinke najprej razreže, tako da lahko zravna pločevino, ki jo nato nareže na ustrezno velike kose, da bo lahko z njo prekril nosilno ogrodje, narejeno iz žice v obliki avtomobila. Pločevinkine polovice bo uporabil za kolesa vozila.

Afriški dečki pač iz pločevink, palic, lepenke, žice in bambusa izdelujejo letala, avtobuse, kolesa, kamione, traktorje, avtomobile in kanuje. In niti dva nista enaka!

Izdelava avtomobila iz žice

Morda se največ izvirnosti kaže v avtomobilih, izdelanih iz ostankov žice in pločevink.

Izdelovalec avtomobilov iz žice mora najprej priti do materiala. Tamba na primer že zgodaj zjutraj krene od doma, da bi ga poiskal. Sosed mu da stare obešalnike, ki bodo kot nalašč za šasijo in ogrodje. Na smetišču bo našel kakšno električno žico. Osemcentimetrsko dno pločevinke mu bo služilo za kolo. Na poti domov pa Tamba dobi še dovoljenje, da vzame 1,2 metra dolgo debelo žico od polomljene ograje.

Sedaj pride na vrsto oblikovanje. Ko Tamba na papir nariše grob osnutek, prične z dejansko izdelavo. Reže, zvija in spaja obešalnike po načrtu, pri čemer si pomaga z očetovimi kleščami. Ko je ogrodje nared, vstavi še osi in kolesa za kar služijo dna pločevink. Nazadnje sledijo podrobnosti — vrata, tla, sedeži, okenski okviri, varovalna rešetka na sprednjem delu, odbijači in luči. Tambov avto pa bo seveda imel še nekaj dodatkov, na primer mala ogledalca in talno preprogo. Prozoren papir od bonbonov bo služil za okenska stekla.

Sedaj pa pride na vrsto še namestitev krmilnega sistema, ki se dviga iznad strehe avtomobila in sega kar precej iz samega avta do višine pasu. Na vrh bo pričvrstil volan, s katerim bo avto krmilil in ga potiskal pred seboj. Koliko časa pa je potreboval, da ga je naredil? Dva dni. Sedaj pa je napočil čas pravega veselja — avto je nared za vožnjo! Tamba drži za volan ter poriva avto pred seboj, pri tem pa spretno manevrira med različnimi ovirami. Za nočno vožnjo pa nekateri dečki poskrbijo še za »avtomobilske žaromete« na baterije, za kar izkoristijo žarnice žepnih svetilk.

Afriške punčke

Pravijo, da so punčke »najstarejša človekova igrača«. Toda afriške punčke se kar precej razlikujejo od tistih, ki jih kupimo v trgovini.a Zamislimo si na primer, punčko iz banane! Najraje jih imajo deklice v zahodni Afriki. Ko banani narišejo oči, usta in nos, »punčko« še oblečejo. Nekatere deklice prenašajo svoje otroke igrače kar na hrbtu, kakor njihove mame!

Južnoafriške deklice pa podobno naredijo svoje »otroke« iz koruznih storžev, le da jim iz palic naredijo še roke in noge. Za obleko pa uporabijo nekaj kosov blaga. Laski na koruznem storžu pa so idealni za spletanje.

Cynthia, deklica iz Sierre Leone, pa hodi od krojača do krojača in zbira ostanke blaga za drugačno punčko. Naredila si bo punčko iz cunj. Od matere si bo sposodila škarje, iglo in sukanec ter si iz kosov blaga sešila punčko. Z majhnimi kosi blaga bo lutko napolnila, druge pa oblikovala v usta, nos in oči ter jih prišila na obraz.

Časi se spreminjajo

V zadnjih letih Afrika uvaža vse več cenenih, industrijsko izdelanih igrač z Daljnega vzhoda. V zahodni Afriki lahko na primer kupite plastične punčke za pičlih 40 centov. Ker so te lutke trajne in bolj podobne pravim otrokom, jih imajo deklice raje kot koruzne storže ali punčke iz cunj.

Najstnica z imenom Saffie prodaja punčke iz cunj na stojnici ob cesti v Freetownu, glavnem mestu Sierre Leone. Prodaja jih po zmerni ceni, 2,50 ameriških dolarjev. Kdo pa so njeni kupci? Saffie pravi: »Punčke iz cunj želijo predvsem ameriški in evropski turisti. Afriški otroci imajo raje plastične.«

Ali imajo tudi dečki raje v trgovini kupljene igrače? Trinajstletni Raymond je ravno dokončal spopolnjen tovornjak iz žice, za kar je potreboval cel teden. »Če bi ti v zameno za tvoj tovornjak ponudili v trgovini kupljen tovornjak,« smo ga vprašali, »ali bi ga vzel?« Brez oklevanja je odgovoril: »Seveda! Skoraj takšen je kot pravi.«

Doma narejeni avtomobilčki so torej vse manj priljubljeni, odkar je na voljo vedno več takšnih, ki so izdelani v tovarni. Navajamo izjavo Patricie Davison iz revije o afriški umetnosti African Arts: »Videti je, da so revne socialnoekonomske razmere kjer izdelujejo takšne igrače, spodbudile tovrstno ustvarjalnost ter da jo gmotno izobilje, nasprotno, duši.«

Ali bodo v Afriki tovarniško izdelane igrače končno izpodrinile igrače, narejene doma? To bo pokazal čas. Zanimivo je, da se številne organizacije po Afriki trudijo tradicijo domače izdelave igrač obdržati živo, tako da nastopajo kot pokroviteljice tekmovanj v izdelovanju igrač. Tudi nekateri muzeji razstavljajo zbirke primerkov te ročne spretnosti. Vseeno pa se otroci, če imajo to možnost, raje odločajo za tovarniško izdelane igrače, ki se bolj približajo resničnemu videzu.

Morda je škoda, da je tako. Igrače, kupljene v trgovini, namreč ne spodbujajo ustvarjalnosti, izvirnosti, iznajdljivosti, umetniškega čuta in domišljije, tako kot doma narejene igrače, ki jih je zabavno izdelovati in prispevajo k spretnosti pa še cena je lahko prav neznatna.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Otroci so si sami izdelovali igrače že dolgo pred pojavom industrijske proizvodnje igrač