Mladi vpršajujo:

Kako naj naredim vso to domačo nalogo

»Prezahtevna šola,« je bilo navedeno kot najpogostejši vzrok za stres med mladimi

»Brez dobre organizacije se veliko časa izgubi pri samih odločitvah, česa se lotiti najprej«

,NIMAMO dovolj časa!‘ Tako se je pritoževala skupina gimnazijcev. Vzrok takšnega problema? Šolske obveznosti in domače naloge. »Pouk se prične ob 8. uri, konča pa ob 17.30« pravi mlada Véronique. »Ko pridem domov, je že pol sedmih. Težko je. Starši mislijo, kako fino je hoditi v šolo. Ne gre jim v glavo, da te šola izčrpa, da je naporna, ko pa prideš domov, te čaka še domača naloga.« Sedemnajstletna Sandrine dodaja: »Za domače naloge mi grejo vsak večer dve do tri ure zraven ša še sobota in nedelja.«

Véronique in Sandrine živita v Franciji, kjer so šolski dnevi med najdaljšimi v Evropi. Tudi drugod se učenci počutijo utrujeni, nezadovoljni so in preobremenjeni z zahtevami našega časa. »Prezahtevna šola,« je bilo navedeno kot najpogostejši vzrok za stres med mladimi.

Ker je v pretežnem delu sveta vse teže najti zaposlitev, mladi na izobrazbo gledajo kot na bistven element za to, da bodo dobili delovno mesto. Violaine, gimnazijka, pravi: »Danes je primerno zaposlitev tako težko najti, da mladi edino rešitev vidijo v — ŠTUDIJU!«

Premalo časa?

Tisti, ki so v šoli uspešni, vedo, da je za to potrebno precej časa in energije. Če pa si poleg tega še kristjan, svoj čas trošiš še za drugačne stvari: obiskuješ krščanske shode, preučuješ Biblijo in o svojem prepričanju govoriš drugim (Janez 17:3; Rimljanom 10:10; Hebrejcem 10:24, 25). Biblija poleg tega pravi, da je »čas smejanja« in razvedrila (Propovednik 3:1, 4; 11:9). Kot večina mladih tudi sam verjetno želiš vsaj nekaj časa za oddih in rekreacijo. Toda videti je, da zaradi šolskih obveznosti ne utegneš postoriti niti tistega, kar bi bilo potrebno, kaj šele tistega, kar bi želel.

Vendar pa težava ni vedno v pomanjkanju časa. Nedavna raziskava je odkrila, da sta dva glavna vzroka za to nepotrebno težavo srednješolcev: »neizkoriščenost časa« in »neorganiziranost«. Mladi Olivier je opazil, da neorganiziranost ne vpliva samo na ocene. On pravi: »Brez dobre organizacije, se veliko časa izgubi pri samih odločitvah, česa se lotiti najprej.« Kako torej izboljšati organizacijo?

Uravnovešen odnos do šolskih obveznosti

Prvič, svoje šolske obveznosti moraš videti v pravi luči. Biblija pravi, naj ,presojamo, kaj je boljše‘ (Filipljanom 1:10). In če pomisliš, kaj bi ti moralo biti v življenju res najpomembnejše? Ali niso to duhovne obveznosti? Sploh pa je tudi Jezus rekel svojim sledilcem: »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Matevž 6:33) To pomeni, da moramo dati prednost krščanskim shodom, molitvi, preučevanju in oznanjevanju.

Ali to pomeni, da so šolske obveznosti nepomembne? Kje pa. Vendar pa kot kristjan na šolanje ne boš gledal kot na sredstvo za zagotovitev posvetne kariere. Šolanje bi ti moralo pomagati pridobiti si spretnosti, ki ti bodo koristile v glavnem poklicu, službi Bogu. Obenem se tudi pripravljaš na to, da boš znal obdržati delovno mesto in preživljati sebe, nekega dne pa morda tudi družino (1. Tesaloničanom 4:11, 12; 1. Timoteju 5:8). To bi te moralo spodbuditi, da bi dal v šoli vse od sebe. Hkrati pa bi se moral tudi truditi, da bi ostal duhovno močan.

,Skrbno rabiti čas‘ za duhovne obveznosti, pomoč doma, rekreacijo in šolske obveznosti res lahko predstavlja težavo, ki pa ni nepremostljiva (Efežanom 5:15, 16).

Pomembne so delovne navade

Na času lahko med drugim pridobimo tudi z učinkovitejšim učenjem. Osemnajsto poglavje knjige Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih vsebuje vrsto koristnih predlogov.a Ali si na primer delaš časovni načrt in se trudiš razviti delovne navade glede šolskih obveznosti (primerjaj Filipljanom 3:16)?

»Nedvomno je najpogostejša težava pri učenju,« piše Harry Maddox v svoji knjigi How to Study (Kako se učiti), »zgolj to, da se ne znamo pravočasno spraviti k zbranemu delu.« Kaj pa ti? Ali z domačo nalogo odlašaš, dokler nisi razpoložen za to — ali pa jo narediš ob najprimernejšem času? Propovednik 11:4 opozarja: »Kdor pazi na veter, ne bo sejal, in kdor gleda na oblake, ne bo žel.«

Harry Maddox tudi opaža: »Nič lažjega ni kot potratiti čas. Če se ne držiš časovnega načrta, boš skoraj gotovo čas, ki bi ga moral posvetiti učenju, porabil za gledanje televizije, branje revij, . . . oziroma za tisoč drugih stvari, ki jih šibki učenci tako radi počno, namesto da bi se lotili dela. Če imaš izdelan časovni načrt in se ga tudi hočeš držati, bo imel enako moč kot zakon, ki se ga ne sme prekršiti, sčasoma pa ti to preide v navado in postane samoumevni sestavni del tvojega življenja.«

Če boš šolske obveznosti urejal organizirano in disciplinirano, boš verjetno imel na razpolago več časa. Če boš znal dobro načrtovati, boš lahko tudi uskladil šolske zadolžitve s krščanskimi obvezami, kot je obiskovanje krščanskih shodov.

Razporedi si čas!

Kako pa je z ostalimi stvarmi, ki jih je tudi treba postoriti, kot so dela v hiši? Tudi tu velja načelo organizacije. Poskusi se na primer držati naslednjih nasvetov:

Vodi seznam stvari, ki jih je treba storiti. Svetovalka s področja razporejanja časa, Stephanie Winston, priporoča, naj imamo vedno s seboj žepno beležko. Vanjo naj takoj vpišemo »vsako zamisel, zadolžitev, telefonski klic, načrt, nalogo ali opravek — naj bo velik ali majhen, pomemben ali nepomemben.« Sprva bo spisek morda videti predolg, toda z upoštevanjem naslednjih predlogov ga boš lahko oklestil do bolj obvladljive velikosti.

Sestavi prednostni vrstni red. Tako boš pozoren na tisto, kar je res treba narediti. Istočasno boš lahko črtal tisto, kar lahko počaka ali za kar enostavno nimaš časa.

Pripravi časovni načrt. Iz spiska naredi dejanski časovni načrt. Pri tem si lahko precej pomagaš z majhnim žepnim koledarjem ali rokovnikom. Uravnovešen časovni načrt te še zdaleč ne bo oropal svobode, ampak ti bo pomagal, da boš boljši gospodar svojega časa.

Bodi stvaren. Preskušaj, kdaj je za kakšno stvar najugodnejši čas. Morda boš ugotovil, da je dobro na primer domače naloge narediti čim bolj zgodaj, ko je glava še spočita.

Ni pa ti treba načrtovati vsakega trenutka. Naj bo načrt prilagodljiv, upoštevaj, da lahko pride vmes kaj neplaniranega, nepričakovanega. Če je potrebno, načrt popravi, sicer pa se trudi, da ga kar najbolj upoštevaš. Ne pozabi: Ponavadi je boljše preceniti čas, potreben za izpolnitev določene naloge. Vedno se da prilagoditi, če kaj narediš predčasno.

Postavi skrajne roke. To ti bo pomagalo, da se ne boš lotil dela šele zadnjo minuto. Če načrt zajema šolske obveznosti, pusti med časom, ko mora biti naloga narejena, in časom, ko je treba to nalogo oddati, primeren rok.

Disciplinirano se drži časovnega načrta. Takrat, ko bi moral ostati doma in se pripravljati za zaključne izpite, bi te prav lahko prijela skušnjava, da bi šel na obisk k prijatelju. Toda če boš skopo sejal pri učenju, boš kasneje žel slabe ocene (primerjaj 2. Korinčanom 9:6). Poleg tega se boš bolj veselil svojega prostega časa, če bo delo za teboj. Drži se načela: Najprej delo, potem zabava.

Časovno načrtovanje in organiziranje zahtevata čas, potrpljenje in precej samodiscipline, toda kristjani so pod zapovedjo, naj se ,samoobvladujejo v vsem‘ (1. Korinčanom 9:25). Če se boš učil držati časovnega načrta, bo to dober uvod za upoštevanje tega načela. To ti bo prineslo zadovoljstvo zaradi opravljenega dela, uspešneje boš vodil svoje življenje in več časa boš imel za tisto, kar bi rad delal.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 15]

Sestavi časovni učni načrt in se ga drži