Zadnji dnevi medinske gliste

Od dopisnika Prebudite se! iz Nigerije

DAN je vroč, kot ponavadi. Chinyere si je oprtala na hrbet svojega malčka, pobrala dve posušeni buči grljanki in se pridružila ostalim vaščanom na prašni cesti. Pot jih je vodila mimo izsušenih polj do malega jezera, edinega tamkajšnjega vodnega vira. Ko je prišla do jezera, se je previdno spustila po spolzkem in blatnem bregu, do kolen zabredla v vodo in jo zajela.

Ni se bala krokodilov, ki so lenarili v posušeni travi ob jezeru ali pa tik pod jezersko gladino. Neki moški ob jezeru mi je dejal: »Mi jih ne nadlegujemo, zato nas tudi oni pustijo pri miru.«

Vendar pa te besede ne veljajo za vsa bitja, ki živijo v jezeru. Chinyere jih ne vidi oziroma jih ne more videti, so namreč premajhna. Nahajajo se tudi v vodi, ki jo je zajela v svojo bučko.

Nevarna medinska glista

Chinyere se vrne v svoj dom iz blata, ki ga pokriva slamnata streha, in zlije vodo v lončeno posodo. Počaka, da se gošča usede, nato pa zajame in pije. Leto dni kasneje opazi na nogi zadebelino, ki je videti kot manjša krčna žila in tudi občuti jo tako. V resnici pa ne gre za žilo. V vodi, ki jo je pila, je bilo mikroskopsko majhno bitje, ki je sedaj zraslo v 80 centimetrov dolgo medinsko glisto.

Glista bo na njeni nogi kmalu povzročila bolečo oteklino. Nato bo oteklina počila, iz nje pa bo pričela lesti glista kremne barve. Vsak dan bo zlezla ven za par centimetrov. Preden bo v celoti zunaj bodo minili dva do štirje tedni, morda še več. Chinyere bo v tem času zaradi močne bolečine večinoma nesposobna za delo. Počena oteklina se lahko tudi okuži z bakterijo, ki bo povzročila tetanus, sepso, artritis ali absces.

Chinyere trpi le zaradi ene gliste, nič nenavadnega pa ni, če je žrtev okužena z večimi, tudi do ducat in več, glistami istočasno. Ponavadi se pojavijo na nogah, včasih pa zaidejo tudi v druge dele telesa, na primer v lasišče, dojko in jezik, kjer potem pričnejo lesti ven.

Zaradi mednarodnega boja proti medinski glisti, je pričakovati, da bo skoraj izginila. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije trpi zaradi medinske gliste po svetu manj kot tri milijone ljudi, predvsem v Pakistanu, Indiji in 17 afriških državah. Še ne pred desetimi leti, je bilo zaradi nje prizadetih kar deset milijonov ljudi. V Aziji je medinska glista skorajda iztrebljena, v večini prizadetih afriških držav pa bodo tega zajedalca dokaj gotovo iztrebili do konca 1995. leta.

Dolga zgodovina

Medinska glista zajeda človeštvo že od nekdaj in to predvsem na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Okamenelo medinsko glisto so našli v mumiji 13-letne deklice, ki so jo odkrili v Egiptu. Na žalost so ji amputirali obe nogi, verjetno zato, da bi zaustavili gangreno, ki jo je povzročila okužba zaradi medinske gliste.

V staroveških spisih je o njej mnogo napisanega. Najzgodnejšo omembo medinske gliste so našli v nekem egipčanskem besedilu. Govori o umetnosti navijanja gliste, ki je pogledala iz otekline, na paličico. V 2. stoletju p.n.š. je Grk Agatarhid iz Knidosa zapisal: »Med boleznimi v okolici Rdečega morja je tudi precej nenavadnih in do sedaj nepoznanih nadlog, kot je glista, majhna kača, ki razjeda roko ali nogo, preden zleze iz nje, če pa se je dotaknete, se hitro potegne nazaj in se zvije v mišici, kar povzroča neznosne bolečine.«

Zdravljenje

Pregovor, da je boljše preprečiti kot zdraviti, nedvomno velja za obolenje zaradi medinske gliste. Zdravila dejansko ni. Ko človek enkrat popije vodo, ki je okužena z ličinko medinske gliste, je medicina brez moči, vse dokler ne zraste oteklina, iz katere potem kmalu pogleda glista. V tej fazi lahko spreten zdravnik včasih odstrani parazita z majhnim vrezom vzdolž srednjega dela gliste. Potem s kavljem potegne nekoliko gliste ven in jo zavozlja nad kožo. Šele potem jo previdno izvleče. Operacija traja le nekaj minut.

Ko pa prične glista lesti ven že sama, jo je zaradi vnete razpoke težko izvleči. Tedaj bo žrtev storila najboljše, če si bo pomagala s starodavno veščino navijanja gliste, ki gleda iz kože, okoli palčke. Pri tem je treba paziti, da se glista ne pretrga. Če pride do tega, se preostali del skrije nazaj v oteklino, rana se še bolj vname, še bolj boli, infekcija pa se razširi.

Medicina lahko le malo pomaga, ko je medinska glista enkrat v človekovem telesu. Veliko pa se za zatiranje tega parazita da storiti, preden pride v telo.

Medinska glista poražena

En način je oskrba z zdravimi vodnimi viri, kot so izkopani vodnjaki, ki se ne morejo okužiti z ličinko medinske gliste. Drug način je poučevanje vaščanov, naj vodo za pitje prekuhavajo ali filtrirajo skozi tanko tkanino. Tretja možnost je, da uničijo ličinko v jezeru s kemikalijo, ki ne bo škodila ljudem ali živalim.

V vseh državah, kjer še obstajajo okužena območja, uspešno odkrivajo prizadete vasi in prebivalcem pomagajo obvarovati se pred okužbo. Doslej se je to izkazalo za zelo uspešno. Videti je, da se medinski glisti iztekajo zadnji dnevi. In prav gotovo ne bo nihče žaloval za njo.

[Slika na strani 28]

Okužene vode se ne sme piti, če ni prevreta ali filtrirana