Umetna inteligenca na nivoju črva

”PRETEKLO leto ste lahko slišali veliko besed o računalniških vezjih, o paralelnih procesorjih, multiprocesorjih ter drugih komercialnih in teoretičnih poskusih, da bi sestavili računalnik, ki bi se približal zmožnostim človeških možgan. Toda skoraj nič nismo mogli zvedeti, kaj ta nova tehnologija pomeni in koliko je zares izpolnjena. Prijatelj, ki je zaposlen pri računalniškem podjetju, mi je povedal, da so v pomenu ”biomentalnega” razvoja današnji računalniki razumsko na inteligenčnem nivoju črva. ’Samo na nivoju črva?‘ Da, ko poskušamo doseči spretnosti človekovih možgan, potrebujemo . . . človeške možgane.“ (Computerworld, 27. februarja 1989, 21. stran.)

Možgani dobivajo podatke preko elektrokemičnih impulzov. ”Čeprav je znano, da so takšni impulzi razmeroma počasni — približno 30 m na sekundo — še vedno prekašajo električne impulze v kovinskih vodih, ki lahko potujejo s hitrostjo 0,3 m v nanosekundi ali pa 300 milijonov metrov v sekundi. Ena od najbolj spoštovanje zbujajočih računalniških enot, kar se jih danes uporablja, ima 65 536 procesorjev za obdelavo podatkov in je velika kot pralni stroj, medtem pa ”se v možganih v človeški lobanji stiska 150 000 krat več procesorjev“. Celo najdražji računalnik je le autistični učenjak. Lahko sicer računa tako hitro kot vnašamo številke, toda če od njega zahtevamo, da naredi razumno odločitev, odpove.

Članek v časopisu Computerworld zaključuje: ”Namen celotne raziskave je enostavno v tem, da se pokaže, kako težaven je poskus, da bi se človeške možgane nadomestilo s katerokoli vrsto konstrukcije hardvera ali softvera. Tudi pri najpreprostejših nalogah so možgani še vedno najbolj izviren računalnik, in vsi ostali modeli — kakorkoli že merimo njihov učinek — so v primerjavi z njim le borni nadomestki.“