Ko nasilje pesti družino

»Nasilje — zaušnice ali suvanje, napad z nožem ali streljanje — vse to se v družinah dogaja pogosteje kot kje drugje.«—(Behind Closed Doors)

SPREHODIMO se po katerikoli ameriški ulici. V vsakem drugem domu bo letos vsaj enkrat prišlo do takšnega ali drugačnega družinskega nasilja. V vsakem četrtem domu pa se bo celo ponavljalo. Pri tem je ironično to, da so mnogi, ki jih je ponoči strah stopiti iz hiše, pravzaprav v večji nevarnosti doma.

Toda nasilje v družini ne poznajo samo v Združenih državah Amerike, ampak po celem svetu. Na Danskem na primer dva od treh umorov odpadeta na družino. Raziskava v Afriki je razkrila, da se 22 do 63 odstotkov vseh umorov zgodi v družini, odvisno pač od države. V Južni Ameriki takoimenovani mačoji ponižujejo, pretepajo in ubijejo veliko ljudi, od tega največ žensk.

V Kanadi vsako leto umre kakšnih sto žensk, ker jih ubijejo možje oziroma moški, s katerimi živijo. V ZDA, kjer je skoraj desetkrat več prebivalcev kot v Kanadi, možje oziroma prijatelji ubijejo kakšnih 4000 žensk. Poleg tega vsako leto starši ubijejo okoli 2000 otrok, otroci pa prav toliko svojih roditeljev.

Tako po celem svetu možje pretepajo žene in žene može, starši tepejo otroke in otroci napadajo starše, otroci pa so nasilni tudi med seboj. »Največ znašanja in nasilja, ki ga v življenju pretrpijo odrasli, prihaja od krvnih sorodnikov,« izjavlja knjiga When Families Fight, »in to je hujše, kot če ga doživiš od drugih ljudi.«

Družinska vojna

Nasilje nad zakoncem: Možje prevečkrat v poročnem listu vidijo dovoljenje za pretepanje svoje žene. Čeprav tudi ženske tepejo moške, pa te poškodbe ponavadi niso tako hude, kot če je obratno. Revija Parents poroča: »V več kot 95 odstotkih prijavljenih primerov [hudega] nasilja nad zakonskim partnerjem gre za nasilje moža nad ženo.«

Newyorška javna tožilka je povedala: »Nasilje nad ženskami je v ameriški družbi doseglo že epidemičen obseg. Pri FBI ocenjujejo, da . . . je letno pretepenih vsaj 6 milijonov žensk.« Število slučajev, ko moški pretepa žensko, niha od države do države, vendar poročila kažejo, da je v mnogih državah, če ne kar v vseh, že doseglo epidemičen obseg.

V ZDA ocenjujejo, da »bo vsaka deseta ženska žrtev svojega moža in da jo bo ta v času, ko sta poročena (z udarci, brcami, ugrizi ali kako drugače) hudo telesno poškodoval«. O manjših poškodbah pa revija Family Relations pove, da »v ZDA vsaka druga ženska izkusi družinsko nasilje«.

Newyorška javna tožilka navaja ugotovitve, da je pravzaprav »zaradi poškodb, ki so posledica pretepanja, sprejetih v bolnišnice več žensk kot pa zaradi poškodb, ki nastanejo pri vseh posilstvih, roparskih napadih in avtomobilskih nesrečah skupaj.«

Dr. Lois G. Livezey je opazila: »Znano je, da je nasilje nad ženskami in nasilje v družinah že vsakdanjost in da so hudodelci . . . povprečni, vsakdanji ljudje. . . . To je resen problem že v vseh družbenih razredih in pri vseh rasah.«

Včasih žrtve, ki že tako nimajo dobrega mnenja o sebi, za grdo ravnanje krivijo sebe, to pa jim še zbije samospoštovanje. Revija Parents pojasnjuje: »Ženska, ki je premalo samozavestna in se podcenjuje, kar kliče po udarcih. . . . Tipična zlorabljena ženska se boji načrtovati ali ukrepati v svoj prid.«

Nasilje v zakonu pogubno vpliva tudi na otroke. Naučijo se, kako se da z nasiljem gospodovati drugim. Nekatere matere celo povedo, da jim otroci, če ni po njihovo, pretijo, da bodo »nagovorili očeta, naj jih pretepe.«

Nasilje nad otroki: Vsako leto je milijone otrok zaradi hudega telesnega kaznovanja resno poškodovanih, pohabljenih ali ubitih. Ocenjuje se, da pride na vsak prijavljen primer grdega ravnanja po 200 neprijavljenih. »Otrokom često dom pomeni največjo nevarnost,« trdijo v knjigi Sociology of Marriage and the Family.

Vseučiliščni profesor John E. Bates je dejal, da grdo ravnanje v družini, zelo močno vpliva na kasnejše vedenje otroka. Dr. Susan Forward je povedala: »Ugotovila sem, da nič v življenju ne ogroža samospoštovanja toliko oziroma vpliva na čustvene težave še ko odraste, kot ravno to.« Znamenja agresivnosti v težkih razmerah so opazna že, ko je otrok star štiri ali pet let. Taki otroci bodo med odraščanjem pogosteje kot drugi posegli po drogah in alkoholu ter zakrivili kazniva dejanja, bodo psihično moteni in se počasneje razvijali.

Razumljivo je, da so mnogi otroci jezni na roditelja, ki z njimi grdo ravna, toda velikokrat so jezni tudi na tistega roditelja, ki sicer ni nasilen, vendar nasilje dopušča. Otrok zaključi, da je roditelj, ki vidi grdo ravnanje, pa ga ne prepreči, sokrivec.

Nasilje nad starejšimi: Ocenjujejo, da v Kanadi s kakšnimi 15 odstotki starejših ljudi, njihovi odrasli otroci fizično in psihično grdo ravnajo. Neki zdravnik napoveduje, da se »lahko razmere le še poslabšajo, ko bodo ti ljudje še starejši in bodo svojim otrokom še večje finančno in čustveno breme«. Podoben strah se čuti po celem svetu.

Velikokrat starejši človek grdega ravnanja ne prijavi. Morda je od otroka odvisen, zato raje še naprej živi v tako strašnih razmerah. Ko so starejšo žensko vprašali, kdaj bo sina in snaho prijavila oblastem, ker sta jo tako pretepla, da je bila mesec dni v bolnišnici, je odgovorila: »Naslednjič.«

Nasilje med brati in sestrami: To je najpogostejša oblika družinskega nasilja. Nekateri pravijo, da je to čisto vsakdanja reč, da so ,fantje pač fantje‘. Vendar je neka raziskava pokazala, da je več kot polovica intervjuvanih otrok proti družinskemu članu zagrešila dejanje, zaradi katerega bi ga gotovo obravnavali kriminalisti.

Mnogi menijo, da je grdo ravnanje med brati in sestrami vzorec, po katerem bodo ravnali, ko odrastejo. Na nekatere otroke pa bolj vpliva nasilje, ki se odvija med staršema in bodo, ko odrastejo, grdo ravnali s svojim zakonskim tovarišem.

Nevarno bojišče

Pravni raziskovalec je svojčas ugotovil, da se zaradi družinskih sporov kliče policijo večkrat kot zaradi vseh drugih kriminalnih slučajev skupaj. Trdi tudi, da je pri reševanju družinskih nemirov ubitih več policistov kot pri vseh drugih slučajih, ko posredujejo pri poročenih. »Ko gre za rop si vsaj pripravljen,« je rekel neki policist. »Toda, ko moraš v hišo, . . . ne veš, kaj te tam čaka.«

Neka ameriška raziskovalna ekipa je po obsežni raziskavi družinskega nasilja prišla do zaključka, da je razen vojaških enot v vojni, družina najnasilnejša sestavina družbe.

Kaj je vzrok nasilja v družinah? Ali se bo kdaj nehalo? Ali je kdaj opravičljivo? V naslednjem članku bomo raziskali ta vprašanja.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

»Nasilje nad ženskami je v ameriški družbi doseglo že epidemičen obseg.«—(javna tožilka)

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Otrokom često dom pomeni največjo nevarnost.«—(Sociology of Marriage and the Family)