Kaj povzroči nasilje v družini

»Družina ni več zatočišče pred stresi, obremenitvijo in nerazumnostjo, ki mučijo ljudi; vse to je prevzela in včasih je v družini še hujše kot zunaj nje.« (The Intimate Environment—Exploring Marriage and the Family)

DRUŽINSKO nasilje je tema, ki so jo začeli raziskovati šele nedavno. Šele v zadnjih desetletjih se to obširneje raziskuje. Morda rezultati niso vedno dosledni, vendar so osvetlili nekoliko osnovnih dejavnikov, ki so vzrok nasilju v družinah. Preglejmo jih nekaj.

Kakšno vlogo ima družinsko ozračje

Precej raziskovalcev opaža: »Bolj ko so intervjuvani nasilni pari nasilni, nasilnejši so njihovi otroci, drug z drugim in s svojimi starši.«

Že samo to, da je mladostnik priča nasilju v družini, nanj zelo vpliva. »Otrok, ki gleda, kako se pretepa njegovo mamo, se počuti enako, kot bi tepli njega,« opaža terapevt John Bradshaw. Mladi Ed ni mogel gledati, kako oče pretepa mater. Vendar pa je, čeprav morda tega niti sam ni razumel, verjel, da moški mora nadzorovati žensko, in da bi v tem uspel, jo mora imeti v strahu, ji zadajati rane in poniževati. Ko je odrasel je Ed to grdo ravnanje preizkušal na svoji ženi.

Nekateri starši vestno prepovedujejo svojim otrokom gledanje nasilja po televiziji, in to je dobro. Toda starši bi morali še bolj paziti, da se zgledno obnašajo, ker so otroci, ki jih opazujejo, zelo dovzetni za njihov zgled.

Kako vpliva stres

Nosečnost, nezaposlenost, smrt roditelja, selitev, bolezen, finančne težave in še marsikaj povzroča stres. Mnogi stres prebrodijo in ne postanejo nasilni. Nekatere pa lahko porine v nasilje, posebej še, če se pritisk stopnjuje. Skrb za ostarelega roditelja, še posebej za bolnega, lahko pri človeku, ki poleg tega še skrbi za družino, velikokrat sproži nasilnost.

Tudi vzgoja otrok lahko povzroči stres. Verjetnost slabega ravnanja z otrokom je pogojena z velikostjo družine. Otroci so morda vzrok, da zakonca grdo ravnata drug z drugim, saj »ravno spori glede otrok pri zakoncih največkrat izzovejo agresivnost,« poroča Behind Closed Doors.

Neustrezno mnenje o spolih

Dan Bajorek, ki deluje v svetovalni skupini v Kanadi, je dejal, da imajo nasilni moški o ženski napačno mnenje: »Takšni, neglede na to, iz katere kulture prihajajo, mislijo, da so glavni.« Hamish Sinclair, ki vodi program za zdravljenje nasilnih moških, pravi, da moški zaradi svoje vzgoje verjamejo, da so boljši od žensk in da jih imajo pravico »kaznovati, spraviti v red ali zastrašiti«.

V mnogih deželah torej moški misli, da ima pravico z ženo ravnati kot s stvarjo, kot še z enim kosom svoje posesti. Meni, da možatost in čast zahtevata nadzor in gospodovanje nad soprogo. Čeprav moški soproge velikokrat strašno pretepajo ali z njimi drugače grdo ravnajo, pa pravni sistem kaj malo stori, kajti v teh deželah je to po nepisanem zakonu dovoljeno. Moški je več vreden, ženska pa manjvredna, zato mu mora biti povsem podložna, ne glede na to, kako brezčastno, nasilno ali perverzno z njo ravna, in kako sebičen je.

Reporter televizije CBS, Morley Safer, je iz neke južnoameriške države poročal: »Kult moške večvrednosti je v Južni Ameriki sedaj še bolj prisoten . . . Prevladuje v vseh družbenih razredih, tudi na sodišču. Moški lahko v bran svoje časti stori karkoli hoče, tudi mori, pa zato ne bo kaznovan, še posebej ne, če je žrtev njegova žena ali prijateljica.« Reporter pravi, da »ni nikjer na svetu ženska tako ponižana, kot v tej državi«. Toda moška prevlada in poniževanje žensk sta znana po vsem svetu. Ne omejujeta se na eno državo, seveda pa ni povsod enako hudo.

Minna Schulman, predstojnica policijske službe za zatiranje nasilja v družini v New Yorku, je dejala, da je moškemu nasilje sredstvo, s katerim ohranja nadzor in dokazuje moč in oblast nad žensko. Pristavila je: »Na nasilje v družini gledamo kot na zlorabo moči in nadzora.«

Nekateri moški, ki pretepajo svoje žene, trpijo zaradi občutka manjvrednosti, zato hočejo ta občutek vzbuditi tudi pri ženi. Če jim to uspe, so zadovoljni, o sebi imajo boljše mnenje, občutijo kanček superiornosti in oblasti nad drugim človekom. Zdi se jim, da tako dokazujejo svojo moškost. Pa jo res? Ali nasilnost nad telesno šibkejšo žensko dokazuje resnično moč ali pa samo nerazumnost? Ali moški s tem, ko tepe šibkejšo, nezaščiteno žensko, res dokazuje možatost? Karakteren moški bo s šibkejšo in nezaščiteno osebo ravnal spoštljivo in sočutno, ne pa jo izkoriščal.

Naslednji dokaz pretepačeve nerazumnosti je dejstvo, da za svoje pretepanje naprti krivdo ženi. Morda namiguje, ali ji celo govori: ,Ker tega nisi dobro opravila, te moram tepsti.‘ Ali: ,S kosilom si zamudila, zato si dobila, kar si zaslužila.‘ Pretepač razmišlja, da je ona kriva. Vendar nobena napaka zakonskega tovariša ne opravičuje pretepanja.

Kako na to vpliva alkohol

Alkohol zmanjšuje razsodnost in povečuje možnost impulzivnega ravnanja, zato ne preseneča mnenje mnogih, da lahko sproži nasilje. Velikokrat človek, ki se lahko obvladuje, dokler je trezen, po nekaj kozarčkih postane nasilen. Alkohol oslabi miselno sposobnost in zmanjša zmožnost samoobvladovanja.

Drugi trdijo, da težave prej povzročajo stresi kot sam alkohol. Pravijo, da je človek, ki pije, da bi premagal stres, enak tistemu, ki stres zdravi z nasiljem. To pomeni, da je tak človek lahko enako nasilen tudi ko je pijan. Vendar alkohol, ne glede na razmišljanja, gotovo ne pospešuje obvladovanja čustev, ponavadi deluje ravno obratno.

Kako na ljudi vplivajo sredstva obveščanja

Nekateri trdijo, da televizija in filmi spodbujajo moške, naj bodo ,pravi moški‘, in širijo zamisel, da je nasilje zakonita pot za odpravljanje sporov in jeze. Neki strokovnjak za družinsko svetovanje je priznal: »Presenetilo me je, kako zelo je name vplival film Rambo. Medtem ko sem bil kot odrasel človek, ki spoštuje zakone, zgrožen zaradi Rambovega množičnega pobijanja, pa sem kot kakšen otrok navijal zanj.«

Veliko otrok tisoče in tisoče ur gleda televizijo in s tem ogromno nasilja, posilstev in poniževanj, še posebej se grdo ravna z ženskami, zato ni čudno, da so mnogi, ko odrasejo zelo neprijazni. Vendar vse to prikazovanje nasilja ne vpliva samo na otroke, ampak tudi na odrasle.

Posebno v zadnjih letih po televiziji in filmih še bolj nazorno prikazujejo nasilje, nemoralo in poniževanje žensk. To pa seveda intenzivira nasilje v družinah. Neka raziskovalna skupina je ugotovila, da je »jasno . . . vidna zveza med gledanjem televizije ter filmov z nasilno vsebino ter agresivnim vedenjem.«

Kako na človeka vpliva osamljenost

Za mnoge je današnje življenje postalo brezosebno in odtujeno. Prijazne trgovinice v soseščini, kjer so se vsi poznali, so zamenjale neosebne veleblagovnice in diskontne prodajalne. Urbaniziranje, gospodarske težave in nezaposlenost, vse to je krivo, da so družine postale kot nekakšni prehodni gostje. V takem okolju, kjer se ljudje skoraj ne poznajo, je v družinah veliko nasilja.

James C. Coleman je v svoji knjigi Intimate Relationships, Marriage, and the Family (Zaupen odnos, zakona in družine) povedal, zakaj misli, da je tako. Meni, da se človek nima s kom smiselno pogovoriti, zato se nasilneži tudi ne morejo videti v pravi luči in teže poiščejo pomoč. Če človek nima prijateljev in bližnjih sorodnikov, ki bi lahko nanj blažilno vplivali in ga dan za dnem opozarjali na napačno razmišljanje, bo veliko bolj uveljavljal svojo sebičnost. Tako je, kot piše v Knjigi pregovorov 18:1: »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.«

Kako odpraviti nasilje iz družin

Obravnavali smo le nekaj vzrokov nasilja v družini. Sedaj pa moramo za te navedene primere najti rešitev. Kako bi lahko odstranili vzrok nasilja v družini? Kako na to gleda Biblija? Ali bo nasilja v družinah sploh kdaj konec? Članek na deseti strani bo odgovoril na ta vprašanja.

[Okvir/slika na strani 9]

Čustveno nasilje Hudi besedni udarci

FIZIČNO nasilje vključuje na primer udarce s pestjo, čustveno pa udarce z besedami. Razlikuje se samo orožje. Tako je, kot piše v Knjigi pregovorov 12:18: »Kdor nepremišljeno govori, prebada kakor meč, jezik modrih pa ozdravlja rane.« (EI)

Kako nevarno pa je čustveno nasilje, če upoštevamo besede »prebada kakor meč«? Dr. Susan Forward je napisala: »Posledice so enake [kot pri telesnem nasilju]. Enako si prestrašen, nemočen in tudi boli ravno toliko.«

Čustveno nasilje nad zakonskim tovarišem: »V zakonu se ne javlja samo telesno nasilje. Krutost je velikokrat če ne celo največkrat tudi besedna in čustvena,« je rekla ženska, ki je to zelo dolgo prenašala. Taka brezobzirnost je tudi zmerjanje in obkladanje z vzdevki, vpitje, stalno kritiziranje, ponižujoče žalitve in pretnje s fizičnim obračunavanjem.

Zlobne podcenjevalne, poniževalne in zastraševalne pripombe lahko povzročijo veliko škodo. Podobno kot kapljanje vode na skalo, je sprva očrnjevalno zbadanje videti nenevarno. Toda samozavest je hitro načeta. Neka ženska je rekla: »Če bi morala izbirati med fizičnim in besednim nasiljem, bi raje izbrala pretepanje. Posledice tega se vsaj vidijo in ljudje sočustvujejo s teboj. Toda besedno nasilje te strašno vznemirja, rane pa so nevidne in nihče nič ne ve.«

Čustvena brezobzirnost do otroka: To je lahko neprestano kritiziranje in podcenjevanje otrokovega izgleda, inteligence, sposobnosti in kot človeka nasploh. Posebej škodljive so zbadljive opazke. Otroci pikre pripombe pogosto jemljejo dobesedno, ne ločijo namreč resnega in šaljivega govorjenja. Družinski terapevt Sean Hogan-Downey je opazil: »Izrečeno otroka prizadene, ker pa se vsi ostali smejijo, nazadnje ne ve, ali še lahko zaupa svojim občutkom.«

Zato je res, kar je nekoč rekel Thomas Carlyle, škotski zgodovinar in esejist: »Menim, da je sarkazem, na splošno, Hudičev jezik; zato imam že dolgo razlog, da ga odklanjam.«

Joy Byersova, izvedenka za pomoč zlorabljenim otrokom, pravi: »Telesna krutost lahko otroka ubije, z neprestanimi negativnimi pripombami pa lahko starši otroku uničijo značaj in voljo.« Revija Family Life Educator piše: »Modrice se vidijo in pozdravijo, čustvena krutost pa lahko v otrokovem razpoloženju in osebnosti povzroči nevidne brazgotine, ki bodo vse življenje vplivale na njegov značaj in odnose do drugih.«

[Slika na strani 7]

Doživljanje nasilja močno vpliva na otrokovo kasnejše vedenje