Naš spreminjajoči se svet — kaj bo v resnici prinesla prihodnost

KAJ lahko pričakujemo, kako se bo svet spremenil na boljše? Na izbiro imamo več zamisli; med drugim lahko pričakujemo tudi to, da bodo svetovni vladarji in voditelji končno postali nesebični in popeljali človeštvo v svet strpnosti, razumevanja in miru.

V tem primeru je treba verjeti, da se ljudje ne bodo več ločevali po plemenih oziroma narodih in da ne bo nacionalizma, kar bi lahko prineslo na svet slogo.

Treba bi bilo tudi verjeti, da bodo vodje kapitalističnih gospodarstev uvideli, da pehanje za dobičkom ne bo odtehtalo oziroma nadomestilo etičnosti v svetu, kjer vlada velika nezaposlenost, primanjkuje stanovanj, medicinske usluge pa so drage.

Poleg tega bi morali verjeti, da se bodo vsi proizvajalci orožja odločili za svetovni mir ter meče prekovali v pluge.

Nadalje bi morali verjeti, da se bo organiziran svetovni kriminal, kamor spadajo tudi mafijski vodje, šefi vzhodnjaških zločinskih tolp in južnoameriški mogotci droge, pokesali in spreobrnili ter začeli novo življenje!

Povedano drugače, verjeti v tak razvoj je utopija, nekaj nemogočega. Kajti, če Bog ne bo ukrepal, bomo še naprej v podobnih razmerah, kot jih je opisal zgodovinar Paul Johnson v svoji knjigi A History of the Modern World. Johnson je napisal, da je »arogantno mišljenje, da lahko ljudje s svojo modrostjo razrešijo vse vesoljne skrivnosti«, največje zlo, ki je krivo za »katastrofalne napake in tragedije« v našem stoletju. (Primerjajte Izaija 2:​2⁠-4.)

Lahko pa verjamemo v drugo, tehtnejšo možnost pozitivnega spreminjanja sveta. In sicer, da bo Stvarnik zemlje, njen Posestnik, veliki Povzročitelj sprememb, Bog Jehova, posegel v človeške zadeve, da bi obvaroval svoje delo. Biblijska zgodovina pove, da je Bog že v preteklosti poskrbel za spolnjevanje svojih namenov, biblijske prerokbe pa kažejo, da bo kmalu zopet posegel in na zemlji ustvaril razmere, ki jih je načrtoval že ob ustvaritvi človeka. (Izaija 45:⁠18)

Edinstveni Izvor zanesljivih informacij

Biblijski prerok Izaija je edinstveni Izvor pravega videnja prihodnosti človeštva takole opisal: »Spominjajte se stvari, ki so se že zdavnaj zgodile. Jaz sem Bog in drug nobeden, pravi Bog, in nihče mi ni enak; ki oznanjam od začetka konec in od davnine, kar se še ni zgodilo.« (Izaija 46:​9⁠-11, EI)

Zakaj Bog Jehova lahko ve, kaj bo človeštvu prinesla prihodnost? Odgovoril bo Izaija: »Kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« Božje misli o človeški prihodnosti so zapisane v Bibliji. (Izaija 55:⁠9)

»Nevarni časi«

Kaj pa Božja beseda Biblija napoveduje za našo generacijo? Krščanski apostol Pavel je opozoril: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi.« (2. Timoteju 3:⁠1) Od prve svetovne vojne, od 1914. leta, se razmere na zemlji slabšajo. Sebičnost, pohlep in sla po oblasti človeka potiskajo v vse večjo hudobnost, tako pa ni samo z ljudmi, temveč tudi z naravo. Človekova brezbrižnost do okolja že preti obstoju njegovih otrok in vnukov.

Vaclav Havel, bivši češkoslovaški predsednik, je to pretečo nevarnost pojasnil, ko je pisal o tamkajšnjih razmerah. Pravzaprav njegove besede veljajo za ves svet: »To so samo posledice . . . človekovega vedenja do sveta, narave, ostalih ljudi, do samega sebe. To so posledice . . . objestnosti sodobnega človeka, ki misli, da vse razume in vse ve, ki se je postavil za gospodarja naravi in svetu. . . . Tako misli človek, ki ne priznava nikogar . . . nad seboj.«

V prejšnjem članku omenjen Al Gore je napisal: »Prepričan sem, da so mnogi ljudje izgubili zaupanje v prihodnost, ker dejansko v vsakem delčku naše civilizacije ravnamo, kot da dvomimo v prihodnost, bolj smiselno se nam zdi, da se osredinimo samo na trenutne potrebe in rešujemo trenutne težave.« (Earth in the Balance) Glede prihodnosti vsekakor prevladuje pesimizem.

Stanje je takšno tudi zato, ker se spolnjujejo naslednje Pavlove besede: »Ljudje bodo namreč sebični, lakomni, bahavi, prevzetni, nehvaležni bodo in brezbožni, trdosrčni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, divji, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni in napuhnjeni, bolj se bodo navduševali za naslade kakor za Boga, pobožnost bodo hlinili in prezirali njeno moč. Teh se ogiblji!« (2. Timoteju 3:2⁠-5, EI)

Boljša izbira

Bog namerava stvari na zemlji spremeniti — na boljše. Obljubil je ,nova nebesa in novo zemljo, kjer prebiva pravičnost‘ (2. Petrov 3:13). Ko se bo Bog Jehova na tej onesnaženi zemlji lotil obnove raja, bo najprej ,pokončal tiste, ki uničujejo zemljo‘ (Razodetje 11:18). Kako?

Biblija v simboličnem jeziku pove, da bo Bog v srca političnih elementov, vključno Združenim narodom, kmalu ,položil‘ misel, naj uničijo vpliv in veljavo verjetno najbolj negativne sile v človeški zgodovini — nacionalistično in razdiralno naravnano cel svet obsegajočo religijo.a Martin van Creveld je v svoji knjigi The Transformation of War zapisal, »da smemo pričakovati, da bodo verska stališča in učenja ter verska zaslepljenost imeli pri spodbujanju oboroženih spopadov večjo besedo, kot so jo vsaj na Zahodu imeli v zadnjih tristo letih.« Religijo bodo verjetno zaradi vmešavanja v politiko uničile prav politične sile. Seveda pa bodo te sile nevede spolnile Božjo voljo. (Razodetje 17:​16, 17; 18:​21, 24)

Biblija še pove, da se bo Bog zatem obrnil proti izkoriščevalnim, zveri podobnim političnim elementom Satanovega nepoštenega svetovnega sistema in jih pahnil v svoj končni obračun, v harmagedonsko bitko. Ko bodo odstranjeni brezobzirni politični sistemi skupaj s svojim spretnim manipulantom Satanom, bo nastopil miroljubni novi svet, ki ga je obljubil Bog.b (Razodetje 13:​1, 2; 16:​14⁠-16)

Jehovove priče že skoraj 80 let ljudem po hišah oznanjujejo te bližajoče spremembe. Medtem so tudi one opazile in doživele mnogo sprememb, ki jih je človeštvo naredilo. Ker so se držale biblijskih meril, so izkusile nacistične zapore in koncentracijska taborišča. Trpele so in še trpijo v mnogih predelih Afrike, tudi zaradi državljanskih vojn in plemenskih spopadov. Ko jih je večina političnih in verskih sistemov preganjala zaradi njihove nevtralnosti in gorečega oznanjevanja, so zdržale. Navzlic nasprotovanju pa jih je danes, v 1993. letu, že štiri milijone in pol (leta 1914 jih je bilo le nekaj tisoč), to dokazuje, da Bog blagoslavlja njihovo svetovno poučevalno delo.

Razlogi za optimizem

Prič ne preveva črnogledost, saj pričakujejo spremembo na boljše, celo na najboljše, in sicer, da se bo to že kmalu zgodilo. Od 1914. leta se izpolnjujejo Jezusove prerokbe; ti dogodki so znamenje, da je kot Kralj nevidno prisoten, in kažejo, da živimo v času, ko se bodo končale vse človeške »nove svetovne neureditve«, kot je francoski pisec v Le Mondu imenoval obete neposredne prihodnosti. Jezus je rekel: »Kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje.« (Lukež 21:​7⁠-32)

Na človekovo »novo svetovno ureditev« vplivajo pomanjkljivosti človeške nravi, častihlepnost, želja po oblasti, pohlep, pokvarjenost in krivičnost. Božji novi svet jamči pravico. Za Boga je zapisano: »Skala je, brez graje je njegovo delo in vsa njegova pota so pravica; Bog je zvest in brez krivice, pravičen in poštèn je.« (5. Mojzesova 32:⁠4, EI)

McGeorge Bundy, ameriški izvedenec za zunanjo politiko, je rekel, da je človekova »nova svetovna ureditev« dovzetna za, kot je to imenoval, »ozkosrčen nacionalizem, h kateremu lahko stremijo demagogi«. Povedal je še: »Zgodovina nas uči, kako gospodarske in socialne napake lahko oživijo take skrajneže. Vemo tudi, da je nacionalizem nevaren, neglede na to v katerem koncu sveta se pojavi.«

Božji novi svet zagotavlja slogo in mir med ljudmi vseh rodov in narodov, kajti Jehova jih uči živeti v nepristranosti in ljubezni. Izaija je napovedal: »In vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI in obilen mir bode otrokom tvojim.« (Izaija 54:13) Krščanski apostol Peter pa je rekel: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.« (Apostolska dela 10:​34, 35)

V bližnji prihodnosti se bo svet, kakršnega poznamo, brez dvoma dramatično spremenil. Največje spremembe, ki bodo trajne in koristne, pa bo povzročil Bog, kakor je tudi obljubil, saj on »nikoli ne laže« (Titu 1:⁠2).

[Podčrtne opombe]