Naučiti se živeti z artritisom

Od dopisnika Prebudite se! iz Britanije

David, star 72 let, se le stežka premika. V deformiranih komolcih in zapestjih se kaže pohabljajoče delovanje bolezni, ki je med starejšimi kar prepogosta.

Peggie pri svojih poznih šestdesetih težko hodi. Tudi ona boleha, to kažejo njene deformirane roke. Vendar pa še vedno uspe malo pogospodinjiti in uživati v kvačkanju.

Isa, ki je bila 37 let priklenjena na svoj invalidski voziček, je lahko zase le malo storila. Vendar pa je njen nalezljiv nasmeh izražal izredno vitalnost.

DAVID, Peggie, in Isa — trije izmed več kot 6 milijonov Britancev, ki trpijo zaradi artritisa. Po londonskem Timesu ta bolezen vsako leto »povzroči 88 milijonov izgubljenih delovnih dni . . ., precej več kot stavke torej«. Artritis je »največji posamični vzrok nezmožnosti« v Britaniji.

Kjerkoli že živite, povsod lahko zbolite za artritisom. Nobeno področje na svetu ni imuno. Doktor medicine Vernon Coleman piše o njem: »Le malo bolezni prizadene toliko ljudi . . . Le malo jih povzroči toliko bolečin in nezmožnosti in o le malokateri bolezni kroži toliko mitov in zmot.« (Glej okvir na 14. strani.)

Ni presenetljivo, da je za mnoge artritične bolnike, tako kot je Davidu, življenje žalostno. Na drugi strani so se Peggie, Isa in drugi sprijaznili s svojo nezmožnostjo in so celo optimisti. Kako to? In kako je s teboj? Če si artritičen bolnik, ali če meniš, da si, kakšne korake lahko narediš za uspešno spopadanje z boleznijo?

Če si žrtev

Najprej poskrbi za zgodnjo diagnozo. »Ne moremo dovolj poudariti,« piše v The Arthritis Book, »da se lahko z zgodnjo diagnozo kar se dá zmanjša kasnejše bolečine in nezmožnost«. Da, zdravljenje artritisa je zares »bitka s časom«. Dr. Coleman soglaša: »Če se začne zdraviti zgodaj in z entuziazmom, so možnosti precej večje.«

Zato se ne obotavljaj. Ugotovi podrobnosti svojih zdravstvenih težav. In če gre za artritis, potem poskrbi za takojšen začetek zdravljenja.

Spopasti se z bolečino

Za tiste, ki trpijo za artritisom, je zelo pomembno lajšanje bolečine. Kljub temu pa nekateri zdravniki v primerih osteoartritisa včasih svetujejo: »Prenašajte bolečine!« Zakaj? Ker zdravila, ki lajšajo bolečine, zatrejo naravne telesne alarmne signale. Ignoriranje le-teh lahko v sklepih povzroči nepopravljivo škodo.

Možne stranske učinke takšnih sredstev zoper bolečine je prav tako treba upoštevati. The Lancet je opozarjal, da »se tveganje hospitalizacije zaradi krvavečega peptičnega ulkusa . . . bistveno zveča pri tistih, ki uživajo NANSAID [neaspirinsko nesteroidno protivnetno zdravilo].« Zato mnogi raje zmanjšajo uporabo zdravil. Nekateri si blažijo bolečine tako, da se osredotočijo na stvari, ki odvrnejo njihovo pozornost. Nursing Mirror piše: »Razvedrilo je lahko nekakšen ščit za čutila, saj odvrne pozornost in jo usmeri na nekaj, kar ni povezano z bolečino.«

S tem pa ne želimo reči, da se je priporočljivo izogibati vseh zdravil za lajšanje bolečin. Če ne zatremo bolečin, nam lahko te včasih vzamejo pogum, da bi uporabljali boleče sklepe, kar povzroči otrdelost in hiranje sklepov in končno ti sploh ne delujejo več. NANSAID in aspirin na veliko uporabljajo za lajšanje bolečin. Predpisujejo ju tudi za zmanjšanje oteklin in vnetij. Njuno učinkovitost priznavajo mnogi artritični bolniki in njihovi zdravniki.

Zaradi morebitnih nevarnosti pa, preden se lotiš zdravljenja, o tem poizvej, kolikor le moreš. Ugotovi, kakšna so tveganja. Pogovori se o tem s svojim zdravnikom.

Čeprav hud mraz in vlaga ne povzročata artritisa, se zdi, da podnebni dejavniki vplivajo na stopnjo bolečin bolnikov. Zato je nekaterim prijala preselitev v tople, suhe kraje. Če si je ti ne moreš privoščiti, obstajajo še druge možnosti.

Dr. Frederic McDuffie, vodilni med raziskovalci revmatoidnega artritisa, piše, da lahko tudi neposredno »izpostavljanje vročini in mrazu koristi«. V okviru neke raziskave so bolnikom za 20 minut položili ledene obkladke na kolenske sklepe, prizadete z revmatoidnim artritisom. To so počeli štiri tedne trikrat dnevno in bolniki so se zatem gibali z manj bolečinami, povečala pa se je tudi mišična moč. Bili so bolj gibčni in so bolje spali. Zakaj? McDuffie razlaga, da »mraz zmanjšuje prenos bolečinskih impulzov v živcih«.

Na žalost je to, kar nekaterim prija, za druge neučinkovito. Mnogim artritičnim bolnikom pomaga blaga masaža. Isa je pripovedovala: »Ko me muči bolečina, mi soprog boleče mesto močno zmasira. To boli, a včasih olajša bolečine.«

Tudi toplotna terapija velja za koristno. Nekateri zdravniki priporočajo za blaženje bolečin uporabo termofora ali grelne blazine. Revmatolog dr. F. Dudley Hart razlaga: »Toplota sprošča mišice, zmanjšuje otrdelost in lajša bolečine.«

,Uporabljaj ali izgubi!‘

»Ena od najpomembnejših stvari . . . ki vam lahko pomaga pri artritisu . . . je vaja«, navaja The Arthritis Helpbook. ,Saj,‘ boš rekel, ,ampak to tako boli.‘ Zares, ampak pomaga.

Hoja, plavanje in kolesarjenje so najljubše oblike običajnih vaj. Da pa bi bile vaje res učinkovite, boš potreboval program, prilagojen tvojemu tipu artritisa. Pogovori se o tem s svojim zdravnikom ali fizioterapevtom, da bi se prepričal, kateri gibi ti bodo najbolj pomagali.

Ko med vajo začutiš bolečino, si privošči kratek odmor. Če so prizadeti sklepi vroči in vneti, ne smeš nadaljevati z vajo — utegne biti prenaporno. Zapomni si, da mora biti tvoj cilj prej gibljivost kot moč. Če boš sklepe razgibaval s kar najrazličnejšimi vajami, najmanj dvakrat dnevno, se boš veliko lažje gibal.

Zdravilo na vidiku?

»Zdravilo za artritis je ,zelo blizu‘,« je liverpoolski Daily Post objavil že 28. maja 1980. Toda v reportaži je pisalo, da »niso določili nobenega časovnega okvira«.

Več kot 12 let kasneje se raziskave še nadaljujejo. V zvezi z revmatoidnim artritisom se je pozornost usmerila na odkrivanje zdravil za preslepitev »napačnih« genov, za katere menijo, da ga povzročajo. Prof. Ravinder Maini iz Svèta za artritis in revmatizem upa, da bodo le-ta na razpolago »v petih do desetih letih«.

Do takrat so se nekatere žrtve artritisa odločile za kirurško nadomestitev sklepov, da bi obnovile gibljivost in zmanjšale trpljenje. Drugi ugotavljajo, da pomagajo nekatere diete. Nekateri se lahko pohvalijo z uspešnostjo akupunkture, homeopatije in osteopatije na tem področju.

Mnenja o pravilnem zdravljenju se zelo razlikujejo. Mnoge načine medicinski strokovnjaki označujejo za »mazaštvo« le zato, ker so neortodoksni, in ne zato, ker bi bili neučinkoviti. Vendar se artritičnim bolnikom ponuja kopica takoimenovanih zdravil, ki pa so vprašljive vrednosti.

Doslej medicinska stroka ni našla zdravila za to pohabljajočo bolezen. Zato je modro pred izbiro določenega zdravljenja skrbno pretehtati vse dejavnike. Ko je to opravljeno, se oprimi tiste, ki ti najbolj ustreza.

Kako lahko drugi pomagajo

Če si sorodnik ali prijatelj artritičnega bolnika, lahko precej storiš, da se bo ta lahko kosal s svojimi omejitvami. Kako?

Čeprav živi sama, Peggie veliko pomagajo njeni otroci. Pogosto si pišejo in telefonirajo. Kadarkoli pridejo na obisk njene hčere, ki živijo v tujini, ji rade pomagajo pri pospravljanju in drugih gospodinjskih opravilih, ki so zanjo zdaj pretežavna. Njena najstniška vnukinja pride vsak teden in postori težavnejša dela pri pospravljanju po hiši.

Davidova žena zdaj dejavneje skrbi zanj. Patronažna sestra jo je naučila, kako mu lahko pomaga pri osebni higieni. David je zdaj srečnejši in skupaj lahko storita več.

»Večine stvari, ki jih drugi počnejo,« je rekla Isa pred svojo smrtjo, »jaz ne morem.« Kako dobrodošla je bila torej ljubeča skrb njenega moža, ki jo je umival, oblačil in ji celo urejal pričesko!

Artritični bolniki ponavadi cenijo vsako neodvisnost, ki jim jo njihova bolezen še dovoljuje. Sorodniki in prijatelji le-te ne bi smeli omejevati. Po dr. Hartu je najbolj potrebno »resnično sočutje in pomirjevalne besede«. Stori torej za bolnika kaj takšnega, česar sam ne more. Kratke obiske, opogumljajoče besede in pomoč pri opravilih ter nakupovanju bo kar najbolj cenil.

Razvij optimističen pogled

,Pri bolezni kot je artritis, je to lažje reči kot storiti,‘ boš morda dejal. Res, kljub temu pa je veliko odvisno od tega, kako ti, tvoji sorodniki in prijatelji gledate na prihodnost.

Poglej Peggie in Iso. Isa je rekla: »Nisem si več delala skrbi zaradi svoje okornosti.« Namesto tega sta s Peggie skušali pomagati drugim. Peggie rabi svoj čas za opogumljajoče obiske pri sosedih. Isa je s pomočjo svojih otrok in vnukov polnočasno oznanjevala obljube, napovedane v Bibliji. Peggie je ena od Jehovovih prič, kot je bila tudi Isa.

Da, Peggie in Isa sta našli tolažbo v prerokbi, ki se bo kmalu spolnila in ki pravi, da »noben prebivalec ne poreče: ,Bolan sem‘ « (Izaija 33:24). Kako srečen dan bo to za obolele za artritisom!

[Okvir na strani 14]

Revmatizem ali artritis?

Vse med nami od časa do časa kaj boli. Te bolečine morda na hitro odpravimo kot »dotik revmatizma«. Z zdravstvenega vidika je revmatizem splošen opis za 200 ali več bolezenskih stanj, čeprav jih le približno polovica sodi v kategorijo artritisa. Štiri najbolj splošne vrste artritisa so:

Osteoartritis (degenerativni artritis ali osteoartroza) se pojavlja v glavnem pri starejših, značilna zanjo pa je degeneracija sklepnega hrustanca, zadebelitev kosti na robu sklepa in spremembe v sinovijski sklepni ovojnici, ki izloča sklepno tekočino. Do 65. leta starosti nas lahko »80 odstotkov pričakuje osteoartritične spremembe v enem ali večih sklepih; četrtina med nami bo zaradi tega trpela hujše ali manj hude bolečine ali okorelost.« (New Scientist)

Revmatoidni artritis se običajno kaže z vnetjem številnih sklepov in njihovih sinovijskih open ter z atrofijo, to je usihanjem mišic in kosti, ki obdajajo sklep. Včasih je to lahko posledica kakšne poškodbe. »Lahko se pojavi pri katerikoli starosti, je pa trikrat pogostejši pri ženskah kot pri moških.« (Nursing Mirror)

Ankilozirajoči spondilitis (ali spinalni artritis) »prizadene hrbtenico in povzroči otrdel ali ,grebljičen‘ hrbet. . . . pogosteje pri moških«. (101 Questions and Answers About Arthritis)

Protin je dedna oblika artritisa, za katero je značilen presežek sečne kisline (hiperurikemija) v krvi, ki povzroči napade akutnega artritisa, ki običajno zajamejo le en sklep in zatem povsem popustijo. »Moške prizadene približno 20 krat pogosteje kot ženske.« (Nursing Mirror)

[Okvir na strani 15]

Z DIETO PROTI ARTRITISU

Naslednji odlomki iz knjig in časopisnih poročil razkrivajo velika nesoglasja med strokovnjaki. Zato mora vsak sam oceniti način zdravljenja in se sam odločiti.

»Šteje tisto, česar ne jeste. . . . Ne jejte: mesa v kakršnikoli obliki, vključno z juho; kateregakoli sadja; mlečnih izdelkov . . .; jajčnih rumenjakov; kisa ali katerekoli druge kisline; nobenega popra; pekočih dišav; čokolade; suhih, praženih orehov; alkoholnih pijač, zlasti ne vina; brezalkoholnih pijač . . . nobenih aditivov, konzervansov, kemikalij, še zlasti ne.« (New Hope for the Arthritic, 1976)

»Najboljša možna dieta pri artritičnem obolenju je zdrava hrana, ki vsebuje bistvena hranila — proteine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale — in ki je redni sestavni del našega jedilnika. Vključevati mora surovo sadje, zelenjavo in polnozrnate žitarice, če nanje niste alergični.« (Arthritis—Relief Beyond Drugs, 1981)

»Pravi alergijski artritis je redek, vendar se tu in tam le pojavi, spremlja pa ga občutljivost na pšenično moko (gluten), mlečne izdelke (sir) ali druge snovi. Če ste v dvomih, vodite dnevno evidenco svojega jedilnika, ki vam bo pokazal, kaj ste jedli v dneh, ko se vam je stanje poslabšalo.« (101 Questions and Answers About Arthritis, 1983)

»Posebna dieta za artritis. Kar pozabite nanjo. Ni je. Ni znanstvenih dokazov, da v primeru artritisa pomaga ali škodi kakršenkoli vitamin, mineral, protein, maščoba ali ogljikov hidrat. Če se bolnik odloči, da se bo držal diete z jogurtom, zdravo hrano, zelenjavnimi sokovi, alkalno ali kislo hrano, mu to verjetno ne bo škodovalo.« (The Arthritis Book, 1984)

»Raziskovalci so odkrili, da prehrana z ribami in pustim mesom ter z dodatki ribjega olja zmanjšuje okorelost in bolečine v sklepih, ki jh povzroča revmatoidni artritis.« (The Sunday Times, London, 1985)

O eni stvari pa se avtoritete le strinjajo: izogibajte se prevelike teže, ki le poveča težave s sklepi, še zlasti v bokih, kolenih in gležnjih.