Pogled v svet

Ponovna nastavitev »ure sodnega dne«

Na naslovnici The Bulletin of the Atomic Scientists so lanskega decembra minutni kazalec »ure sodnega dne« pomaknili dlje nazaj kot kdaj prej — na 17 minut pred dvanajsto. Ta »prispodoba hladne vojne«, ki se je prvič pojavila leta 1947, po U.S.News & World Report »odseva jedrsko nevarnost tako, da kaže, koliko časa je ostalo do pričetka Harmagedona«. Ob uvedbi je bilo na številčnici te ure le 15 minut, saj so njeni tvorci menili, da za časa njihovega življenja več ne bo potrebno. Kot so se spreminjali odnosi med Vzhodom in Zahodom, so v teh letih urne kazalce trinajstkrat pomaknili naprej in nazaj, vse od 12 minut pa do dveh minut do dvanajste. Zaradi sklenitve Sporazuma o omejitvi strateškega orožja in umika kupa taktičnega orožja izdajatelji Bulletina menijo, da smo vstopili v novo obdobje z upanjem, da bo dosežen »novi svetovni red«. »Na svetu pa je še vedno nevarno,« pravi Bulletin. »Na njem je še vedno skoraj 50.000 jedrskih bomb in bojnih glav.«

Zaščita za Antarktiko

»Antarktično okolje bo končno zaščiteno,« piše v reviji New Scientist. Države članice Sporazuma o Antarktiki »so podpisale protokol, ki za najmanj petdeset let prepoveduje rudarjenje na tej celini«. Protokolarne določbe vsebujejo tudi pravila o onesnaževanju in odstranjevanju odpadkov z zahtevo, da je vsako novo dejavnost potrebno oceniti z vidika vpliva na okolje. Turizem imajo danes za najneposrednejšo grožnjo antarktičnim ekosistemom. Vsaka država naj bi formirala nov odbor za okolje ter ga podrobno obveščala o tem, kako skrbi za okolje, in kako nadzoruje onesnaževanje. Protokol bo začel veljati, ko ga bodo formalno ratificirale države članice, torej čez približno dve leti.

Kolumbova zapuščina

Kolumb in drugi raziskovalci niso le odkrili Amerik — tudi spremenili so ju temeljito. »Danes,« piše zgodovinar Alfred Crosby, »botanik [v Ameriki] zlahka najde cele travnike, na njih pa bo težko našel vrste, ki so tu rasle v predkolumbijskih časih.« Kot navaja Wilson Quarterly, so med rastlinami, ki so jih prinesli iz Starega sveta, banane, zelje, marjetice, travniška latovka, zelena solata, mangi, pomaranče, breskve, redkev, riž, sladkorni trs, amaranti in pšenica. Čez ocean so prinesli tudi številne živali, med drugim govedo, kokoši, domače mačke, osle, čebele, konje, svinje, podgane, ovce, vrabce in škorce. Najbolj pogubne pa so bile prinešene bolezni. Mednje sodijo bezgavčna kuga, norice, gripa, zlatenica, malarija, ošpice, meningitis, mumps, koze, vnetje žrelnice in oslovski kašelj. In čeprav so si tudi številne živali in rastline utrle pot iz Amerik v Stari svet, menijo, da so od tam prinesli le eno bolezen — sifilis.

Črnomorska tragedija

»Stoletja je Črno morje dajalo tolikšne količine delfinjih kož, kaviarja in rib, da si nihče ni mislil, da tega obilja kdaj ne bo več,« piše The New York Times. Zdaj je drugače. Poleg tega, da v Črno morje izlivajo odpadke celotna industrija in vsa mesta vzdolž njegovih obal, prinaša odpadke tudi več kot 60 rek in to s področja, kjer živi 160 milijonov ljudi. Štiri največje — Donava, Don, Dnjeper in Dnjester — tečejo skozi področje, ki je znano kot eno najbolj onesnaženih na svetu, in s sabo nosijo tone strupenih snovi. Svojo ceno zahteva tudi čezmerni ribolov, poleg tega pa so se zaredile še meduze, ki se hranijo z ribjimi ikrami in mladicami. Posledica vsega tega je, da se danes od 26 ribjih vrst, ki jih je bilo leta 1970 v obilju, izplača loviti le še 5, tjuljni pa so povsem izginili. »Četudi bi po kakšnem čudežu prenehali onesnaževati,« pravi biolog Juvenalij Zajcev, »se v 1950-ta leta ne moremo več vrniti. Narava ima svoje zakone.«

Cepljeni otroci

Kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija, po svetu štiri od petih otrok cepijo proti šestim morilskim boleznim: davici, ošpicam, otroški paralizi, tetanusu, tuberkulozi in oslovskemu kašlju. Pred desetimi leti je bilo to razmerje ena proti pet. Vsako leto s tem rešijo tri milijone otroških življenj, stroški za to pa znašajo le dolar za posamezno cepivo. Še vedno pa tovrstne bolezni vsako leto po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zahtevajo življenje kakšnih dveh milijonov otrok.