Afriški govnači prihajajo na pomoč
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE
KDO bi pred dvema stoletjema, ko so v Avstralijo prvič pripeljali govedo, lahko napovedal resne težave, ki jih bo to prineslo državi?
Ko je mineval čas, je pašnike začelo prekrivati kravje blato, ki je ponekod oviralo rast trave ali jo naredilo neužitno za govedo. Kupi blata so sčasoma postali velika gojišča nadležnih muh. Po poročilu v reviji Africa—Environment & Wildlife se je v resnici ta težava do 1970-ih let razširila v »gospodarsko in ekološko krizo strahotnih razsežnosti«. Izračunali so, da »vsako leto izgubijo več kot dva milijona hektarjev pridelovalnih pašnikov [. . .], zaradi nezakopanega blata se v zemljo ne vrne veliko dušika, mušja populacija pa dosega epidemične razsežnosti«.
Kje se je zalomilo? V Afriki bi praviloma govnači polja hitro in učinkovito očistili. Zakopano blato bi pognojilo zemljo, jo naredilo poroznejšo in s tem izboljšalo rast rastlin. Tako bi bile škodljive mušje vrste pod nadzorom, parazitska jajčeca pa bi bila uničena, kar bi preprečilo širjenje bakterijskih bolezni.
Vendar pa se zgodnji avstralski naseljenci niso zavedali, da avstralski govnači obdelujejo samo majhno, trdo, krogličasto blato avtohtonih živali in se ne morejo spopadati z velikim, mehkim kravjim blatom.
Kaj bi se lahko storilo? Uvozilo govnače iz drugih držav! Afriška različica te živali (ki je je okoli 2000 vrst) se na primer spopada z ogromnimi količinami mehkega blata, kot je slonje. Za te govnače odstranitev kravjekov sploh ne bi bil noben problem. Toda kako zelo veliko govnačev je potrebno, da bi opravili to nalogo! Africa—Environment & Wildlife poroča, da so v nekem narodnem parku »na samo enem kupu slonjega blata našteli 7000 govnačev«, v drugem parku pa »so jih iz 7 kilogramskega kupa slonjega blata v 12 urah zbrali [. . .] 22.746«. Samo predstavljajte si veliko število govnačev, ki so potrebni, da bi rešili katastrofalni avstralski problem!
Na srečo se položaj sedaj pomenljivo zboljšuje – po zaslugi afriških govnačev.