Kaj je to, čemur pravimo intuicija

NEKEGA večera leta 1893 je knjigovodja premogovniške družbe iz Detroita, Michigan, ZDA, zagledal čudno napravo, narejeno iz nadomestnih delov in koles dvokolesa, ki je hrupno rožljala po cesti. Nenadoma ga je obšlo, preblisnila ga je intuicija, da, kar nekako vedel je, da ima ta izum prihodnost. Nemudoma je dvignil svoje življenjske prihranke, ki so šteli tisoč dolarjev, in jih vložil v izumiteljevo družbo, navkljub roganju strokovnjakov, ki so trdili, da ta čudni izum ne bo imel kaj prida prihodnosti. Kakšnih 30 let pozneje je prodal svoje delnice avtomobilski družbi Henryja Forda za 35 milijonov dolarjev. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da je bila njegova intuicija poplačana!

Tudi slavni znanstvenik Albert Einstein se je ravnal po preblisku intuicije. Porodila se mu je zamisel — kasneje jo je poimenoval za najsrečnejšo misel v življenju — ki je vodila k nastanku znamenite relativnostne teorije. Einstein je zaključil, da je bila intuicija odločilna pri odkrivanju naravnih zakonov. Vendar pa se niso vsi Einsteinovi prebliski tako obilno poplačali. Priznal je, da je nekoč zapravil dve leti trdega dela, ko ga je zapeljala varljiva intuicija, ki se ni nikoli poplačala.

Seveda intuicija ne vodi vedno k slavi in bogastvu, pa tudi privilegij genijev in multimilijonarjev ni. Za večino med nami je intuicija le del vsakdanjega življenja. Vlogo ima lahko v naših številnih odločitvah: ko sklenemo, da ne bomo zaupali tujcu, ko se odločimo za kupčijo, ko sumimo, da je s prijateljem, čigar glas po telefonu ni zvenel povsem v redu, nekaj narobe.

Mnogi pa se zanašajo na intuicijo pri sprejemanju precej pomembnejših odločitev: za kakšen poklic se odločiti, kje živeti, s kom se poročiti, celo po kateri religiji se ravnati. Če intuicija na teh področjih zataji, je lahko cena za to precej višja, kot sta bili Einsteinovi izgubljeni leti dela. Kaj torej je »intuicija«? Kako deluje? Kako zanesljiva je?

Neka najstnica, ki jo v svojem delu The Intuitive Edge navaja Philip Goldberg, je na to vprašanje odgovorila takole: »Intuicija je, ko nekaj veš, ne veš pa odkod.« Bolj formalno intuicijo definirajo kot »znanje, ki ne izvira iz zavestnega spominjanja ali sklepanja«. Zdi se, da gre pri intuiciji za nekakšen preskok, problem vidiš in rešiš. Nenadoma preprosto poznamo odgovor ali pa doumemo položaj. To pa še ne pomeni, da je intuicija isto kot impulz ali želja.

Na primer, s povedjo »ko sem ga zagledal, sem vedel, da ga moram dobiti«, izražamo bolj željo kot intuicijo. Intuicija je na prvi pogled podobna želji, saj nas prevzame brez metodičnega, postopnega sklepanja. Vendar je izvor intuicije precej manj čustven in skrivnosten kot pa želje, ki izvirajo iz naših, pogosto ‚varljivih‘ src. (Jeremija 17:9, AC)

Očitno pa intuicija ni niti nekakšen skrivnosten šesti čut. Kot pravi The World Book Encyclopedia: »Nekateri intuiciji nepravilno pravijo ‚šesti čut‘. Raziskava pa običajno pokaže, da intuicija temelji na izkušnjah, še zlasti na izkušnjah zelo občutljivih posameznikov.« Posameznik si zgradi »skladišče spominov in vtisov«, kot dokazuje Encyclopedia, iz teh pa lahko razum izvleče »nenaden vtis, [imenovan] intuicija ali ‚preblisk‘ «.

Torej intuicija ni nekakšna skrivnostna ali magična lastnost, pač pa naravna posledica človekove strokovne usposobljenosti. Revija Psychology Today je nedavno pisala: »Raziskovalci so ugotovili, da imajo intuitivni ljudje neko bistveno skupno lastnost: so strokovnjaki z nekega področja. Probleme s tega področja s svojo učenostjo zlahka rešijo. Pravzaprav se nam ljudje zdijo intuitivni prav zaradi — in v obsegu — svoje strokovne usposobljenosti.« Zakaj pa naj bi strokovna usposobljenost povzročila intuicijo?

Michael Prietula, asistent profesorja industrijskega upravljanja, meni, da povečevanje znanja o nekem predmetu »postopno spreminja način človekovega razmišljanja in sklepanja«. Razum organizira informacije v bloke ali skupke. Ti široki vzorci informacij včasih razum usposobijo, da obide počasnejše, naporne, analitične korake in neposredno preskoči na intuitivni sklep ali preblisk. Prietula meni, da se še intuicija izboljšuje, ko razum poveže več takšnih širokih vzorcev.

Upoštevaj vsakdanji primer iz knjige Brain Function: »Opazujte pri delu ključavničarja, ki z občutkom premika preprosto zvito žico v zapleteni ključavnici in jo končno odpre, kot da bi ga vodila neka skrivnostna intuicija.« Ključavničarjeva intuicija se opazovalcu utegne zdeti zelo skrivnostna, v resnici pa izvira iz dolgoletnih delovnih izkušenj. Vsi uporabljamo tovrstno intuicijo. Ko se, na primer, voziš s kolesom, si zavestno ne praviš: »Mislim, da bi moral prednje kolo obrniti kanček v levo, sicer bom morda izgubil ravnotežje.« Ne, razum sprejme takšne odločitve intuitivno, na osnovi znanja, ki si si ga pridobil z izkušnjami.

Podobno tudi Einstein svoje intuicije s področja fizike ni stresel iz rokava. Imel je »zbranih« veliko izkušenj in zato je imel iz česa črpati. Seveda pa usposobljenost za eno področje ne povzroči nujno intuicije na kakšnem drugem. Einsteinu njegova intuicija ne bi kaj prida pomagala pri reševanju kleparskega problema.

Mnogi takoj povežejo besedi »ženske« in »intuicija«. So ženske res bolj intuitivne kot moški? In če je tako, kako bi lahko ta pojav razložili z usposobljenostjo?

Pretehtaj običajni primer. Dojenček zajoče. Izkušena mati, ki nekaj dela v sosednji sobi, seže po plenicah, ne pa po hrani za otroka. Zakaj? Razvila je intuitiven čut za otrokov jok. Ve, s kakšnim jokom izrazi določene potrebe, pa tudi, kaj bo ob določenem času najverjetneje potreboval. V delčku sekunde in brez zavestnega premisleka zmore oceniti, kaj tare otroka, in se primerno odzvati. Je na delu kakšen skrivnosten šesti čut? Ne, njena intuicija temelji na prigaranih materinskih izkušnjah. Mlada mamica ali varuška otrok bo v podobnem položaju sprva morda malce zmedena.

Vendar pa ženska intuicija ni omejena le na materinstvo. Mnogi so opazili, da so ženske pogosto sposobne oceniti subtilnost položajev v zvezi z ljudmi in osebnostmi hitreje in bolj intuitivno kot moški. Znanstveniki niso gotovi, zakaj se spola v tem razlikujeta.

Na osnovi preučevanj na tem področju je psiholog Weston Agor s Teksaške univerze v El Pasu zaključil, da so ženske povprečno res bolj intuitivne kot moški, da pa ta razlika temelji bolj na kulturi kot na fiziologiji. Tudi drugi strokovnjaki so zaključili, da se ženske zaradi svojih tradicionalnih vlog izučijo za dobre sodnice značajev. Antropologinja Margaret Mead je to opisala takole: »Ker imajo veliko časa opravka z medčloveškimi odnosi — saj ženska intuicija zajema prav te — ženske h kakršnemukoli skupnemu projektu prispevajo prav poseben delež.«

Čeprav je ženska intuicija domnevno nezanesljiva, pa se strokovnjaki čedalje bolj strinjajo, da je intuicija za moške in ženske nadvse uporabna. Jerome Bruner piše v knjigi The Process of Education: »To, da znanstveniki radodarno hvalijo tiste svoje kolege, ki si zaslužijo naslov ‚intuitivni‘, je velik dokaz, da je intuicija v znanosti zelo cenjena dobrina, in nekaj, kar bi morali pri naših študentih še posebej pospeševati.«

Študenti znanosti pa niso edini, ki cenijo intuitivnost in jo želijo razvijati. Zastavlja pa se vprašanje, ali je to mogoče. Nekateri ljudje so preprosto bolj obdarjeni z intuicijo kot drugi. Ker pa se zdi intuicija tako tesno povezana z usposobljenostjo, nekateri strokovnjaki menijo, da si lahko povečamo prirojeno intuitivnost, če posvetimo več pozornosti temu, kako se učimo.

Na primer, ko bereš, ne poskušaj preprosto osvojiti kar največ dejstev. Zastavljaj vprašanja. Razčisti vse, česar ne razumeš. Poskusi povzeti glavne točke in napovej sklepe. Namesto da poskušaš osvojiti številne podrobnosti, povzemi široke kategorije in vzorce, osnovna načela. Kot meni profesor psihologije Robert Glaser, je »sposobnost zaznave večjih in pomembnejših vzorcev eden od virov intuicije«.

Seveda kakršnakoli intuicija ne ustreza. Kaj, na primer, če je znanje, na katerem intuicija temelji, napačno? Ta razsodna misel nas lahko spodbudi, da skrbno preiščemo točnost tega, kar se učimo. Že pred skoraj dvatisoč leti je bilo v Bibliji rečeno prav to. V Filipljanom 1:10 piše: »Da boste znali razlikovati, kaj je boljše.« (Glej tudi Apostolska dela 17:11.)

Druga pomanjkljivost intuicije je, da lahko nanjo vplivajo naša čustva. Zato utegne biti pri sprejemanju pomembnih odločitev ali ocenjevanju ljudi naslanjanje le na intuicijo nevarno. »Če si na kaj čustveno vezan, bo tvoja intuicija manj zanesljiva, razen če boš pri odločanju svoje občutke izločil,« svari psihologinja Evelyn Vaughan. Jeza, strah, zavist in sovraštvo — ta močna čustva, ki sama po sebi še niso intuicija, lahko vplivajo nanjo in jo celo okužijo. Vzemi primer dveh ljudi, ki se že dolgo ne marata. Ko pride do novega nesporazuma, vsak od njiju intuitivno ve, da ima oni drugi nekaj za bregom. Zato Biblija modro svari pred takšnim ustvarjanjem sodb po tem, »kar je pred očmi«. (2. Korinčanom 10:7)

Še eno čustvo, ponos, nas lahko navede, da lastno intuicijo previsoko cenimo, kot da je vredna več od sodb in mnenja drugih. Hitro se odločamo, brez posvetovanja s prizadetimi. Ponos nas lahko tudi navede, da se trdovratno oklepamo svoje intuitivne odločitve, čeprav s tem ranimo občutke drugih ali odbijamo njihov tehten nasvet. Znova nam Biblija modro svetuje: »Zakaj če kdo misli, da je kaj, ko ni nič, vara sam sebe.« (Galačanom 6:3)

Končno pa lahko pretirano zanašanje na intuicijo porodi miselno lenobo. Ni bližnjice za dosego znanja, razumevanja in modrosti, edini način je organizirano učenje. Zato si moder človek, namesto da bi zagrabil prvo intuitivno zamisel, ki mu pride na pot, nabira znanje, ki potem postane izvor razumevanja, vpogleda in pogosto tudi intuicije.

In slednjič, intuicija ima resnično vrednost le, če je v soglasju z največjim razumom v vesolju — razumom Stvarnika. On je izvor natančnega znanja in resnične modrosti in želi, da bi si to življenjsko potrebno znanje pridobili. S pomočjo Biblije nam prijazno dovoljuje dostop do svojih misli, občutkov in dejanj. Ko to znanje rabimo v svojem življenju, postanejo naši ‚čuti‘, vključno z intuicijo, ‚izurjeni‘. (Hebrejcem 5:14)

Pridobi si torej znanje o Stvarniku in njegovem Sinu (Janez 17:3). Nikoli ne boš našel ničesar, kar bi bilo vredno večjega truda. Boljšega izvora intuicije namreč ni.

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

Einstein je intuiciji pripisoval veliko težo

[Poudarjeno besedilo na strani 28]

Intuicija ni nikakršen skrivnosten šesti čut

[Poudarjeno besedilo na strani 28]

Ali so ženske res bolj intuitivne od moških?

[Poudarjeno besedilo na strani 30]

Intuicija je nezanesljiva, kadar temelji na krivem spoznanju

[Slika na strani 29]

Mati že intuitivno ve, zakaj njen otrok joka