Svetovni svèt cerkva sodelovanje ali zmeda?

Od dopisnika Prebudite se!  iz Avstralije.

OTVORITEV shoda je bila 7. februarja 1991 na slikovitih tleh avstralske narodne univerze v Canberri, državni prestolnici. Po ocenah je bilo prisotnih 4000 laikov in okoli 316 cerkvenih voditeljev iz več kot 100 držav. V razdobju 35 let so imeli v različnih deželah šest shodov WCC (svetovnega svèta cerkva). Prvi je bil leta 1948 v Nizozemski, v Amsterdamu.

Kaj je WCC? To ni nekakšna nadcerkev. Je družba cerkva, kjer naj bi si izmenjavali mnenja. Na tem sedmem shodu jim je uradno dobrodošlico izrekel avstralski ministrski predsednik Robert J. Hawke, čeprav je po prepričanju agnostik. Izbrana tema za ta dvotedenski shod je bila slišati kot molitev: »Pridi Sveti duh — obnovi celotno stvarstvo!«

Vendar pa je nepričakovan splet dogodkov po svetu delegate odvrnil od pričakovanja obnovitve po Svetem duhu. Namesto tega so se obrnili k politiki in vprašanju o etičnosti perzijske zalivske vojne. Ta odmik od duhovnega razpravljanja je gospoda Paula Reevsa, anglikanskega nadškofa in bivšega guvernerja Nove Zelandije, pripravil, da je ves iz sebe dejal: »Na shodih, kot je ta, se prepiramo o oblasti, kar pa nima nobene zveze s Svetim Duhom.« Canberrski nadškof je poskušal iz različnih mnenj potegniti najboljše: »Enotnost je dar Svetega Duha, zdrava neskladnost pa je dar istega Svetega Duha.«

Generalni sekretar avstralskega svèta cerkva David Gill, je zaskrbljeno dejal, da je ogrožena integriteta WCC. Opazil je namreč, da je postala organizacija preuslužna za načelno usmerjene skupine, ki iščejo priložnosti za obravnavanje svojih posameznih zadev.

Mašniško posvečenje žensk — še večja neenotnost

Obravnavali so tudi vlogo žensk v sodobni cerkvi, toda ženske niso bile zadovoljne. Večinoma menijo, da imajo moški prevlado. Lois Wilson iz Kanade je razdraženo povzela: »Politika WCC je umazana in mislim, da Jezus ni imel v mislih tega.« Zakaj je prišlo do takega razočaranja? V časopisu Canberra Times je pisalo: »V ženski toaleti je bilo veliko joka, saj so jih zastraševali z namenom, da ne bi sprejele imenovanja v osrednji odbor sveta. Neki ženski so celo zagrozili z izobčenjem iz cerkve, prestrašiti so jo hoteli, da ne bi sprejela imenovanja.«

Kaj se je zgodilo z duhovnostjo

Nekateri so bili v skrbeh, da shod ne posveča dovolj pozornosti svetopisemski ali teološki naravi, kar naj bi bil njegov namen. To ne preseneča, saj je bila večina glavnih točk dnevnega reda politične narave. Dejansko je bilo v tiskanem poročilu zborovanja zaslediti samo en kratek izvleček iz Biblije.

V verski reviji National Outlook je pisalo, da David Gill ,misli enako kot tisti, ki so prisostvovali preteklim shodom WCC. Ti so, kot je nekdo nedavno rekel, šli z velikimi pričakovanji, a odšli duhovno žejni in lačni.‘

Nasprotno pa duhovno žejni in lačni ljudje, ki so prišli v stik z Jezusom Kristusom, niso ostali ,žejni in lačni‘. Bili so osveženi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni in jaz vas upokojim. Vzemite jarem moj nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj dušam svojim. Kajti jarem moj je sladek in breme moje je lahko.« (Matej 11:28⁠-30)