Na sodobno religijo v Mehiki vpliva njena preteklost

Od dopisnika Prebudite se!  iz Mehike

OBISK velikega državnega antropološkega muzeja v Mexico Cityju odkriva, kako je današnja katoliška religija, ki ji v Mehiki mnogi pripadajo, pod vplivom plemenskih verovanj iz prejšnjih stoletij.

Študenti zgodovine vedo, kako so v 16. stoletju Hernándo Cortés in njegovi konkvistadórji uvedli katolicizem v Mehiko. Takrat so tam že obstajale kulture s svojimi verovanji, kot dokazujejo razstavljeni predmeti v narodnem muzeju.

Mexi je bil prvi bog mehiških plemen in ni težko ugotoviti, od kod izvira ime države in njenega glavnega mesta Mexico Cityja. Ti prvobitni Indijanci so okoli leta 1325 ustanovili Mexico na pustem otoku sredi jezera Texcoco. Prvotni prebivalci so bili iz različnih indijanskih plemen, kot so Olmeki, Čičimeki, Azteki in Maji. Vsako je imelo svoja umetniška dela. Ohranjenih je nekaj ostankov njihovih zgodnjih zgradb, templjev in mest.

Verska zmešnjava

Obiskovalci muzeja v lepem Chapultepeškem parku so večinoma presenečeni ko izvejo, kako zelo na sodobno religijo v Mehiki vplivajo starodavna verstva. Poleg tega se mnogi zanimajo za podobnosti med verovanji prvobitnih plemen in tistimi, ki so jih vpeljali katoliški konkvistadórji.

Različni zemljevidi v azteški dvorani odkrivajo začetke Mehike. Razstavljeni predmeti jasno kažejo, da so bili Azteki zelo verni. Lahko vidimo veliko kipov bogov in boginj, ki so jih častili. Na tej strani vidimo posnetek masivne skulpture boginje Coatlicue, ki naj bi bila mati bogov in ljudi. Opazite lahko, da ima namesto človeške glave dve kačji, obrnjene druga proti drugi. Njeno krilo sestavljajo prepletene kače. Po vsej verjetnosti nekateri teh simbolov predstavljajo življenje in smrt.

S prihodom konkvistadórjev je veliko Indijancev pobegnilo v neobljudene pokrajine in gozdove. Zaradi take osamitve so nekatere skupine Indijancev celo do danes ohranile veliko prvobitnih verskih zamisli. Vodička v muzeju razlaga: »Hučoli na primer verjamejo, da sonce, jelen in zrno koruze sestavljajo trojico, kar je podobno katoliški doktrini o trojici.« Dodaja: »Indijanci v državi Chiapas še danes častijo starodavne bogove iz časa pred Španci, kot so bog dežja, bog zemlje in bog vetra. Za vsakega imajo drugačen obred.«

Verjetno se boste čudili, kako da danes mnogi v Mehiki trdijo, da so kristjani, čeprav se še vedno držijo drugih navad in obredov. Glede na to napis v dvorani »Uvod v etnografijo« pripominja: »Vera popolnoma prežema življenje Indijanca. Zmes katoliških naukov s poganskimi — z ostanki predšpanskih verovanj in obredov — je glavna značilnost indijanske vere. Hučoli, Lakandoni in Otomi so v svoji veri ohranili največ predšpanskih značilnosti; [Hučoli] častijo bogove sonca, vode, ognja in jih čuvajo v votlinah. Lakandoni še vedno častijo starodavne malike, ki jih najdemo v svetiščih Majev.« Res, v Mehiki je spajanje poganskih verovanj s katoliškimi čisto vsakdanja stvar.

To nadalje razjasnjuje razstava v severovzhodni dvorani. Ta priča o verovanjih Jakvijev, Serijev in Tarahumarov. Napis v tej dvorani glasi: »Današnji Jakviji so zelo verni. Njihove predstave o svetu so krščanske, čeprav prilagojene in spremenjene. Prepričani so, da je bil Kristus eden izmed Jakvijev, ki je prišel na svet zato, da jih je rešil pred potopom, jim dal lastno ozemlje, ustanovil njihovih osem mest in jim dal Comunilo — starešinstvo. . . . Protestantom ne dovoljujejo, da bi jih spreobrnili, prav tako pa ne odobravajo navzočnosti katoliških duhovnikov.«

Piše še: »Hkrati z zapletenimi verovanji, magičnimi obredi in ostanki predšpanske religije, sprejemajo tudi katoliško vero. Verjamejo v krščanskega boga in ga pogosto istovetijo s soncem.«

Sektor Tarahumarov obiskovalcem potrdi povezavo starodavne in sodobne vere. Lahko vidijo majhno okno z lesenimi križi, pod katerim piše: Vera Tarahumarov je mešanica krščanstva in poganskih verovanj. Osnovo so postavili frančiškani v 17. stoletju. Njeni privrženci verjamejo v Tata Rioshi (boga očeta), Jezusa Kristusa in v Everuame (Mati božjo ali Devico Marijo) in svetnike, ki so zaščitniki določenih vasi. Vsi imajo položaj bogov. Posebej pomembno je čaščenje križa, saj ga povezujejo s soncem, mesecem in čaščenjem zemeljske plodnosti.«

V sektorju Serijev nam napis pojasni: »Vera Serijev je zmes starodavnih prepričanj in krščanskega vpliva.«

Videti je mogoče precej stvari, ki nam osvetlijo religioznost prvih indijanskih plemen. V srednjeameriški dvorani so na primer prelepe freske, ki prikazujejo pet kultur s področij Pacifika, Zalivske obale, Majev, Altiplanov in Mikstekov. Prebivalci so prikazani v čaščenju koruze, jaguarja, klopotače in orla. Vse so imeli za bogove.

Marsikdo, ki obišče ta lepi državni antropološki muzej je presenečen, ko spozna, kako zelo so bili običaji in verovanja prvotnih Indijancev pomešani s katoliškim prepričanjem konkvistadórjev. Razstava odkriva, da so celo danes mnogi v Mehiki pod vplivom plemenskih verovanj iz prejšnjih stoletij.