Od invalida do dejavnega poveličevalca Boga

DVE Jehovovi priči sta februarja 1984, v službi od hiše do hiše, v vasi Corcovada, Añasco, v Puerto Ricu, govorili z neko ženo. V hiši sta zaslišala ropot in vprašala sta, če je kdo bolan.

»Da,« je odgovorila, »moj mož. Bolan je že 14 let. Nikoli ne pride iz sobe, razen kadar gre v kopalnico in jesti.«

Priči sta vprašali, ali bi z možem lahko govorili. Žena je povedala, da on sicer z nikomer ne želi govoriti, toda če Priči želita vstopiti, so jima vrata odprta.

»Vstopila sva v sobo,« pojasnjuje ena od Prič, »in moža sva našla v postelji. Ko sva ga zagledala, se nama je zasmilil. Bil je tako slaboten, da je kar drhtel. Govorila sva mu o Božjem kraljestvu in upanju na življenje na svetu brez bolezni in celo brez smrti. Na lica so mu pritekle solze. Vprašal sem ga, če bi v tem novem svetu, v katerem ne bo nihče bolan, želel živeti (Razodetje 21:3, 4).

»Da,« je odgovoril. Ponudila sva mu biblijski študij. Pristal je. Ko sva ga ponovno obiskala je med proučevanjem ležal.

»Po nekaj obiskih sem mu predlagal, naj se v postelji usede tako, da bo lažje sodeloval. Potrudil se je, čeprav je prvič zaradi vrtoglavice lahko sedel le kratek čas. Po nekaj študijih, ko je postal močnejši, sem mu predlagal, da bi preučevali v dnevni sobi. Strinjal se je in vsak teden sva mu pomagala prikrevsati tja.

Mož je pri preučevanju dobro napredoval, kljub temu da je slabo videl in da so se mu roke tako tresle, da je težko držal povečevalno steklo. Povedal nama je, da v 14 letih bolezni ni obiskal zdravnika, ker ni mogel oditi od doma. Zato sva uredila stvari, da je prišel do zdravnika.

Operacija na očeh je uspela in kmalu je Biblijo bral brez povečevalnega stekla. Celo roke se mu niso več tresle. Pričel se je redno sprehajati okoli hiše, tako, da je nazadnje v posteljo šel le ponoči spat. Kmalu zatem je začel obiskovati krščanske sestanke v kraljestveni dvorani.

Sčasoma je bivšega invalida ljubezen do Boga Jehova in do Njegovih obljub spodbudila, da je drugim govoril o stvareh, ki jih je spoznal. V kratkem se nam je pridružil v oznanjevanju od hiše do hiše, kar je zelo presenetilo njegove sosede in prijatelje. Njegovo zdravstveno stanje se je tako popravilo, da je celo začel delati na svoji farmi.«

Ta doživljaj so povedali na okrajnem zboru Jehovovih prič novembra leta 1988, mož, Pedro Martínez, pa se je pojavil na odru. Novembra 1989 je navsezadnje svojo predanost Bogu Jehovu simboliziral s krstom v vodi.