Radon — nevarnost v vašem domu?

INŽENIR, ki je bil zaposlen v jedrski elektrarni Limerick v vzhodnem predelu Združenih držav Amerike, je ugotovil, da sproži alarm zaradi povečane radiacije preden sploh stopi na področje elektrarne. Ko je postalo očitno, da si radiacije ni ,nabral‘ v elektrarni, so pregledali njegovo hišo. Odkrili so, da je ta vir kontaminacije.

68-letni misijonar je okreval po operaciji srca. Naredili so mu dvojni »bypass«. Bil pa je anemičen, čeprav so mu z zdravili krepili kri. Zdravnik ga je med drugim vprašal: »Ali ste bili kdaj izpostavljeni radioaktivnemu sevanju?«

»Da,« je odgovoril. »Ko sem imel nekaj čez 20 let, sem bil dve leti tehnik v elektrarni, kjer sem bil izpostavljen radonu.«

»To je lahko vzrok vaši anemiji,« je zaključil zdravnik.

Inženir v jedrski elektrarni in mož, ki je trpel za anemijo, sta bila izpostavljena nevidni nevarnosti — radonu.

Morda se sprašujete: »Kaj je radon? Ali lahko ogroža tudi moj dom?«

Kaj je radon

Radon je plin brez vonja in barve. Je eden izmed šestih kemijskih elementov, ki spadajo med žlahtne pline. Vendar se od ostalih petih razlikuje po radioaktivnosti. Nastaja pri razkrajanju radioaktivnega elementa radia.

Radioaktivni elementi oddajajo določene žarke ali delce, med razkrajanjem se namreč ti elementi spreminjajo v druge snovi. Tako se tudi radioaktivna kovina uran sčasoma spremeni v radij. Ko atom kovine radia oddaja radioaktivne žarke, ga to spremeni v atom radona. Radon pa razpade v radioaktivne produkte, tako imenovane hčere radona.

Čas v katerem radioaktivne snovi razpadejo imenujemo razpolovna doba. Razpolovna doba radona je nekaj manj kot štiri dni. V tem času razpade v druge snovi polovica izvirnega radona. Razpolovna doba radija je 1660 let, urana pa celo 4.500,000.000 let. Uran je torej v naravnem stanju polnejši kot radij, saj ima veliko daljšo razpolovno dobo.

Vir problema

V vsaki uranovi rudi je vedno določena količina radia, pa tudi nekaj radona. In ta radioaktivni plin, ki lahko pride v naš dom je vir problema.

V različnih krajih se količina urana v kamninah in prsti zelo razlikuje. V določenih področjih lahko znatna količina radona počasi pronica iz tal. Če uhaja v ozračje, se kmalu porazgubi. Kadar pa se nahaja pod hišo, lahko postopoma prodira skozi razpoke v tleh in stenah ali skozi greznice in odtočne kanale v hišno klet.

Radon se lahko nahaja v podtalnici, zato lahko ,pride‘ v hiše po vodovodni napeljavi. Bolj kot pitje take vode je nevarno vdihavanje plina, ki se sprošča iz vode pri umivanju, tuširanju ali kuhanju.

Omenjena izkušnja inženirja iz jedrske elektrarne Limerick, kaže na potencialno nevarnost. Temelj njegove hiše stoji na kamnini, ki vsebuje uran. Radioaktivnost v dnevni sobi je znašala 118,4 bekerelov, medtem ko EPA (Organizacija za varstvo okolja) priporoča, da bi se že v domovih z 0,15 bekerela na liter zraka moralo ukrepati in količino radona zmanjšati.a

Po neki oceni si je družina v enem letu nabrala toliko radiacije, kot če bi bili 260.000 krat na rentgenu! S tem se je močno povečala nevarnost, da obolijo za pljučnim rakom. Družina je naredila modro potezo in se izselila, dokler se stanje ne bi izboljšalo. Žena omenjenega inženirja je potožila: »Ne kadim in med nobeno nosečnostjo se nisem dotaknila alkohola, potem pa sem pripeljala otroke v radioaktivno hišo.«

Močno radioaktivno sevanje so odkrili tudi v predelih Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Švedske in Velike Britanije. Veliko rudarjev, ki so delali v rudnikih urana, je umrlo za pljučnim rakom, ker so bili izpostavljeni radonu. Poročevalec za The New York Times trdi: »Brez dvoma radon povzroča pljučnega raka. Ta bolezen je usmrtila polovico rudarjev, ki so kopali uran. Vsak dan so med delom vdihavali velike količine radonovih produktov.«

Kako velika je nevarnost

Radon, ki pride v pljuča z dihanjem, se večinoma tudi izdihne, še preden razpade, tako da sam po sebi ne predstavlja večje nevarnosti za zdravje. Nevarne so takoimenovane »hčere radona«, radioaktivni produkti, v katere razpade radon. Ti produkti so kemično aktivni. Prilepijo se na drobne prašne delce, ki ostajajo v pljučih. Tako radiacija poškoduje pljučno tkivo. Dr. Antony Nero ml., znanstvenik v laboratoriju na kalifornijski univerzi Lawrence Berkeley pojasnjuje: »Ti produkti [v katere razpade radon] imajo kratko razpolovno dobo. Ko so enkrat v pljučih, je velika možnost, da [tam] tudi razpadejo.«

Šele zadnjih nekaj let potekajo raziskave o tem, kako nevaren je lahko radon v domovih, zato ni točnih podatkov, do kdaj je ta nivo izpostavljenosti še varen. EPA je v začetku tega leta spremenila mnenje o tem, koliko smrtnih primerov raka naj bi bilo zaradi izpostavljenosti radonu. »Prej smo menili, da je to število približno 21.000, po sedanjih ocenah pa naj bi bilo le 16.000,« pravi uradnik EPA, dr. Richard J. Guimond. Pravi še: »Radon je še eden od večjih zdravstvenih tveganj, ki pretijo ljudem.« Toda, nihče ne more z gotovostjo trditi, da so primeri raka na pljučih posledica izpostavljenosti radonu doma, v hiši.

Nekateri so prepričani, da je vsa ta zaskrbljenost okoli radona pretirana. William Mills, prejšnji voditelj EPA pravi, da veliko preveč smrtnih primerov raka pripisujejo radonu, medtem ko je pravi krivec kajenje. Po njegovem mnenju je tveganje zaradi radona nekje med 0 in nekaj nad njo. Podobno misli tudi Roger Eaton, voditelj skupine, ki se ukvarja z radonom. Skupina deluje v kanadskem vladnem ministrstvu za zdravje in zaščito. Roger pravi: »Po naših izkušnjah redko pride do pljučnega raka, če oseba ne kadi.«

Očitno pa je, da tisti, ki so izpostavljeni radonu, s kajenjem nevarnost močno povečajo. V znanstveni reviji Science je pisalo, da je pri kadilcih, izpostavljenih radonu, desetkrat več možnosti, da bodo oboleli za pljučnim rakom, kot pri nekadilcih. Ne ve se, zakaj radon bolj škoduje kadilcem, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da se v pljučih, poškodovanih s kajenjem, radioaktivni produkti radona zadržujejo.

V nekaterih krajih je količina radona še posebno velika. Eden takih je Clinton v New Jerseyju, ZDA. V tamkajšnji občini so odkrili, da je v vseh domovih stopnja radiacije zaradi radona zelo visoka. V petih domovih je bila še posebno visoka. Stanovalci so bili v isti nevarnosti, da zbolijo za pljučnim rakom, kot če bi pokadili 20 škatlic cigaret na dan.

Dr. Nero pojasnjuje: »Veliko ljudi v tem področju živi v domovih z radiacijo okoli 0,74 bekerela. To je večja količina kot je poklicna omejitev za rudarje.« Nero meni: »Takih gospodinjstev je okoli sto tisoč in ti ljudje res potrebujejo pomoč.«

EPA opozarja, da v osmih milijonih ameriških domov višina radona presega najvišjo dovoljeno ameriško mejo 0,15 bekerela na liter zraka. Vendar nekateri strokovnjaki menijo, da so te ocene pretirane. Dvomijo tudi o nevarnosti, ki naj bi jo predstavljale manjše količine radona. Profesor fizike in strokovnjak za radioaktivno sevanje na pittsburgški univerzi, dr. Bernard L. Cohen, je rekel: »Po mojem mnenju so nizke količine radona popolnoma neškodljive in táke so v večini domov.«

Kaj pa vaš dom

Nevarnost radona v vašem domu je v veliki meri odvisna od koncentracije urana v tleh, kjer živite. Nadaljnji pomemben faktor je tip tal pod stanovanjsko hišo. Bolj propustna tla lahko sprejmejo večje količine radona, čeprav je v prsti malo radia.

Pomembno je tudi to, kako je hiša grajena. Veliko sodobnih stanovanj je, da bi bila izguba energije čim manjša, hermetično grajenih. Radon, ki prodre v táko hišo, težko uhaja ven. Kot pojasnjuje član EPA: »Čim bolj neprodušno je hiša grajena, tem večja je možnost radiacije.« V tem smislu so starejše hiše bolj varne pred potencialno nevarnostjo, ki jo predstavlja radon.

Močnejša radiacija zaradi urana je na področju, ki se razteza vzhodno od Pennsylvanije čez severni del New Jerseyja do New Yorka. Táko je tudi področje doline Red River med Minnesoto in severno Dakoto. V katerem od teh krajev bi bilo morda pametno preveriti količino radona v hišah.

Rezultati meritev pa so včasih povsem nepredvidljivi. Tako so v eni hiši v Pennsylvaniji namerili 99,67 bekerelov radona, v sosednji pa le 0,13! Prav tako so lahko visoke količine radona v hišah na področjih, kjer pravzaprav ni velikih količin urana. Zaradi takih nepredvidljivosti direktor EPA svetuje: »Od ljudi želimo samo to, da porabijo 10 ali 20 dolarjev, da bi ugotovili, ali je radiacija pri njih problem.«

Če ste se odločili, da boste testirali svoj dom, imate za to več možnosti. Informacije lahko dobite v krajevnih društvih za zaščito okolja. Dr. Nero pravi: »Najvišja dovoljena meja 0,15 bekerela na liter zraka je določena za bivalne prostore, medtem ko EPA opravlja meritve v kleti.« Poudarja tudi: »Meriti bi se moralo več mesecev, ali še bolje — eno leto.«

Modro je, če pazljivo izberete podjetje, ki vam bo opravilo testiranje, ker niso vsa enako dobra. Detektorje radona se lahko tudi kupi. Vendar poročila kažejo na velika odstopanja od modela do modela.

Če testiranje pokaže, da je v vašem domu visoka količina radona, lahko ustrezno ukrepate. Mogoče bo zadostovalo, če boste zamašili odprtine v stenah in na tleh v kleti in izboljšali ventilacijski sistem. V prej omenjeni občini Clinton v New Jerseyju, kjer je v vseh hišah visoka stopnja radiacije, so v prvih desetih hišah v 6 mesecih zmanjšali to stopnjo na dopustno mero. Redko so stroški znašali čez 1.500 dolarjev, večinoma pa veliko manj.

Ob bolj nenavadnih situacijah, pa bodo potrebna obsežnejša dela. Tako je bilo v primeru inženirja v jedrski elektrarni. V kleti njegove hiše so morali odstraniti betonska tla in veliko zemlje. Hišne temelje so obložili s posebno plastično snovjo, ki preprečuje pronicanje radona. Razpoke v betonu so zapolnili s silicijem. Namestili so tudi poseben ventilacijski sistem. Vsi ti napori, da bi zmanjšali količino radona na še varen nivo, so bili uspešni, toda za ceno 32.600 ameriških dolarjev.

Na srečo se je izkazalo, da radon v stanovanju ni tako nevaren, kot so se bali. Toda če ste v dvomih glede vašega doma, ga lahko, da boste bolj mirni, testirate.

[Podčrtne opombe]

[Slike na strani 17]

Sproščanje plinov iz vode

Razpoke v tleh in stenah

Razmajani odtočni kanali

Kako lahko radon prodre v hišo?

Granit

Vodni zbiralnik

Razpoke v tleh

Porozni zidaki