Pogled v svet
NEZANESLJIVO DATIRANJE
Desetletja so se zgodovinarji in paleontológi pri ocenjevanju starosti fosilov pogosto zanašali na datiranje na osnovi razpada radioaktivnega ogljika. Vendar so, po mnenju revije Time, ”te ocene, čeprav koristne, znane tudi po tem, da so nekoliko dvomljive.“ Časopis dodaja, da ”je znano, da se količina ogljika 14 v zraku — kakor tudi količina, vsebovana v organizmih — v teku časa spreminja, in to lahko vpliva na rezultate datiranja na temelju ogljika.“ Po primerjavi rezultatov testov z ogljikom 14 in testov z uran-torijem, je skupina geologov v Geološkem laboratoriju Lamont-Doherty v Palisadesu, New York, ugotovila, da se ”ogljikovo datiranje lahko ’zmoti‘ tudi do 3 500 let — to pa je dovolj, da se spremeni splošno mišljenje o takšnih pomembnih vprašanjih, kot je, kdaj so v resnici ljudje prvič prišli v Ameriko.“
DIETA Z ŽICO
The Jerusalem Post poroča o najnovejši metodi hujšanja v Izraelu. Nekateri so, da bi manj pojedli, svoje zdravnike ali dentiste prosili, da bi jim z žico stisnili čeljusti. Oblasti so za to izvedele ”iz časopisnih oglasov, ki so reklamirali tako žično spenjanje“. Tak postopek je ilegalen; izraelsko Ministrstvo za zdravje je ujelo kakih ducat dentistov, ki so se ukvarjali z žičnim spenjanjem zob pacientov. V časopisu še piše, da je dr. Moshe Kelman, predstojnik oddelka za zobozdravstvo pri Ministrstvu za zdravje, povedal, da je njegovo ministrstvo raziskovalo samomor osemnajstletnega dekleta, ki si je, da bi shujšala, dala čeljusti speti z žico.
KRIVDA ONESNAŽENJA
”Vsaka generacija postaja šibkejša zaradi vse večjega onesnaženja, ki ruši imunski sistem,“ ugotavlja specialist za alergijske bolezni dr. Jean Monro iz Britain’s Breakspear Hospital for Allergy and Environmental Medicine (Britanska bolnišnica za preprečevanje razvoja alergij in medicino okolja). Onesnaževanje okolja, zanemarjanje dojenja otrok, dodajanje kemikalij hrani in vodnim virom ter nespametna uporaba zdravil in mamil so omenjeni kot dodatni dejavniki. Posledica tega pa so bolezni, kot so astma pa vse do raka in celo otroški vedenjski problemi. Londonski The Times v svojem poročilu ocenjuje, da je 17 milijonov ljudi, to je nekako 30 odstotkov britanskega prebivalstva, verjetno prizadetih zaradi bolezni, ki jih je povzročilo okolje, vendar se mnogi tega niti ne zavedajo.
NASILNE ŽELVE
Šolske oblasti v Avstraliji se soočajo z rastočim problemom nasilja med otroki. Kot navaja The New York Times, nekateri valijo odgovornost za to na splošno navdušenje nad Teen-Age Mutant Ninja Turtles (Najstniške ninja želve-mutanti). Neki izvedenec trdi, da se otroci ”učijo, da je nasilje, kakršnega se poslužujejo ti dobri prijatelji, rešitev vseh problemov in to potem vpliva na njihovo vedenje“. Mnoge avstralske šole so prepovedale igrače-orožje in pozivajo dijake, naj ”svoje ninja meče, nunčake in kije pustijo doma“. Časopis dodaja, da ”kljub vsesplošni zaskrbljenosti nad vplivom teh želv na otroke, tako film o ninja želvah kot televizijske serije, prinašajo rekordne dohodke“.
SKRIVNOST DOLGEGA ŽIVLJENJA
Novi svetovni rekord v dolžini življenja so dosegli Japonci s pričakovano povprečno življenjsko dobo za ženske 81,77 in za moške 75,91 let. Strokovnjaki pripisujejo to ”upadanju smrtnosti med dojenčki in ljudmi srednjih let“, poroča Mainichi Daily News. Waka Shirahama, stara 112 let, najstarejša oseba na Japonskem, ena od 3 298 stoletnikov v državi, je rekla, da je skrivnost njenega dolgega življenja v tem, da je ”živela delovno, preprosto in pošteno,“ poroča The Daily Yomiuri. V drugem intervjuju je dodala: ”Jejte vse vrste hrane ne glede na to, ali jo imate radi ali ne, vzemite si dovolj časa za spanje in ne pozabite biti veseli.“
ČIŠČENJE KANALOV
Bangkoški slikoviti, živahni kanali med hišami na kolih, so pripomogli k znamenitosti tajskega glavnega mesta. Toda časopis Asiaweek omenja, da ”so sedaj nekatere od teh vodnih poti postale goste, tekoče, gnijoče greznice in odplake.“ Večina domov vzdolž kanalov ni priključenih na bangkoški kanalizacijski sistem in tudi smeti ne odvažajo. In rezultat: vsak dan konča v mogočni tajlandski reki Chao Phraya (Menam), kamor so ti kanali speljani, 140 ton odplak in smeti. Nekateri kanali, zamašeni z odpadki in brez življenjedajajočega kisika, smradijo, to pa težko prenašajo prebivalci rečnega obrežja. Začela se je kampanja za čiščenje kanalov in Asiaweek je zabeležil, da ”so na to reagirale vojske prostovoljcev“.
KRVAVI FILMI
”Če imate vtis, da so filmi dandanes bolj krvavi in bolj kruti kot kdajkoli prej in da jih je vse več, imate povsem prav,“ je zabeležil The New York Times. Moderna tehnologija in nove plastične snovi omogočajo filmskim producentom, da dodajajo nasilnim prizorom pretresljiv realizem. Nekateri od najpopularnejših filmov prikažejo stotine nasilnih smrti. Kot primer časopis navaja film ”Die Hard 2“ (”Umri pokončno 2“) v katerem je preko 260 prizorov nasilne smrti, vključno s prizorom, ko nekoga zabodejo v možgane skozi očesno votlino in drugim, ki ga je posrkal reaktivni motor. Isti članek omenja, da je precejšnje število teh filmov ”akcijsko-pustolovske zvrsti, ki osvajajo današnje tržišče.“
POKOL TJULENJEV
Planiran poboj 30 500 tjulenjev s kiji na zahodni obali Južne Afrike je tako razburil javnost, da je bil načrt odložen. Vendar nekateri čuvaji okolja verjamejo, da je takšno redčenje tjulenjev potrebno za morsko okolje. Kot navaja časopis The Star iz Johannesburga, kakšnih 1,3 milijona tjulenjev okoli Rta in na namibijski obali že ogroža morske prebivalce. Varuh okolja Vic Kabalin pravi: ”Pred leti je bil Otok tjulenjev . . . znan po kožuhastih tjulenjih in kolonijah oslovskih pingvinov. Sedaj pa lahko vidimo le še tjulenje.“ Kakšen je vzrok porušenega ekološkega ravnovesja? The Star nadaljuje: ”Število glavnih roparjev tjulenjev z Rta dobrega upanja, velikih morskih psov, se je zelo zmanjšalo zaradi lova na morske pse in ribarjenja. Torej ima teh približno 1,3 milijona tjulenjev . . . razen človeka, le malo naravnih sovražnikov.“
NENAVADEN JEZIK
Če obiščete Gomero, enega od sedmerih Kanarskih otokov, boste verjetno slišali nekaj, kar je podobno petju kanarčkov skozi megafon. Kot poroča The Hawke’s Bay Herald-Tribune z Nove Zelandije, je to silbo oziroma žvižgajoči jezik, ki ga otoški prebivalci že stoletja uporabljajo kot drugi jezik. Čeprav traja pet let, da se ga naučiš in zahteva veliko veščine, se na široko uporablja med kmeti, ki delajo v hriboviti notranjosti otoka, saj se sliši veliko dlje, kot govorjeni jezik. ”Z žvižganjem lahko poveš karkoli in če je vreme lepo se to lahko sliši 3. km daleč,“ je povedal otočan. Ker vsak žvižgajoči ton pomeni ustrezno črko abecede, se lahko celo sodobne besede zažvižgajo.
LETALSKE NESREČE
Glavni proizvajalec letal, Boeing, je proučil pogostost in vzroke letalskih nesreč. Časopis The Wall Street Journal poroča, da so preiskali okoli 850 katastrof, ki so se zgodile po 1950. letu. Ugotovili so, da ”so napake letalskih posadk vzrok 72 odstotkov nesreč v minulih desetih letih.“ Poročilo navaja, da, če bi število letalskih poletov še naprej naraščalo po sedanji stopnji in če ne bi uspeli zmanjšati tempa vse pogostejših nesreč, bi se do sredine tega desetletja njihovo število povzpelo na ”povprečno 20 katastrof potniških letal letno . . . s sedanjih 15.“
RUDARSKE ŽRTVE
”Za vsako tono izkopanega zlata umre en rudar,“ je poročal The Star iz Johannesburga v Južni Afriki. Po statističnih poročilih Rudarske zbornice se je v zadnjih sedmih letih v južnoafriških rudnikih zlata v povprečju letno pripetilo več kot 560 smrtnih nesreč. Čeprav izgleda, da nesreče rahlo upadajo, je gospod Reinoud Boers, ki je pri Rudarski zbornici zadolžen za stike z javnostjo, rekel: ”Dejansko je rudarstvo nevaren posel. Čeprav rajši vidimo, da ni nobenih smrtnih primerov, je to pač realnost rudarstva kjerkoli po svetu.“ Polovico smrtnih primerov povzročijo eksplozije in padajoče skale. ”Južnoafriški rudniki,“ razlaga gospod Boers, “so najglobji na svetu (preko 4 km) in zato je tu vročina in skrajno nevaren pritisk. Kopljemo tudi najtršo kamenino na svetu.“