”Jehovove priče iz ZSSR svetlejšim dnem naproti“
TAKŠEN je bil naslov članka v časopisu, ki izhaja na Poljskem v angleščini The Warsaw Voice (Glas Varšave) z dne 19. avgusta 1990. Dopisnica Ana Dubrawska je poročala o kongresu ”Čisti jezik“, ki so ga imele Jehovove priče v Varšavi avgusta 1990. Intervjuvala je Priče iz Sovjetske zveze, med katerimi so nekateri zaradi svojega verskega prepričanja bili po 15 let po zaporih in delovnih taboriščih. Zdaj pa poudarjajo pozitivne spremembe, ki se dogajajo v njihovi deželi.
Grigor Gorjaček, gradbeni delavec iz Krima, ki je bil vzgojen kot Jehovova priča, je bil 15 let izgnan v Sibirijo. Rekel je: ”Zdaj pričakujemo boljše čase.“ Druga Jehovova priča, Anton Pohanič, je rekel: ”Boljši časi so že tu. Zdaj lahko svobodno oznanjujemo našo vest od hiše do hiše, kar v preteklosti ni bilo mogoče.“
Dubrawska piše, kaj je povedal Igor Černi, 17-letna Jehovova priča s Kavkaza: ”Ljudi, posebno še mlade, so 70 let tako temeljito odvračali od Boga, da se zdaj silovito želijo vrniti k Njemu ali za začetek vsaj slišati o Njem.“
Poljski Dziennik Wieczorny (Večernik) je poročal pod naslovom Radość braci (Veselje bratov), da je nameščenec stadiona Zawisza v mestu Bydgoszcz rekel: ”Navdušen sem nad čistim jezikom, ki ga uporabljajo in lepim obnašanjem mladine.“
Zofia Uszynska je v poljskem dnevniku Trybuna pod naslovom Głosiciele Królestwa (Oznanjevalci kraljestva) napisala o kongresu: ”V pol ure so mi desetkrat ponudili prigrizke in kavo. Petkrat mi je kdo želel odstopiti sedež. Pet dni zapored je več kot 30 000 ljudi na varšavskem stadionu Dziesieciolecia prisostvovalo [verskemu] prazniku. Žene v visoki nosečnosti, družine z malimi otroki, odrasli in mladina. Najmlajši krščeni je bil star 11 let, najstarejši pa skoraj 80 let.“
V članku je še pisalo: ”Nekaj tisoč Rusov [dejansko več kot 16 000] je prišlo na ta letni sestanek. Lani jih je bilo 6 000. Ruski cariniki so brez pregledovanja spustili vse avtobuse, tako da jim ni bilo treba čakati v več kilometrov dolgi vrsti. Prišli so delegati iz cele Sovjetske zveze: iz Vladivostoka, Habarovska, Vorkute. Nekateri so potovali z vlakom štiri ali pet dni.“
Isti časopis navaja Ivana M. Grevniaka, ki je rekel: ”Videl sem krivico, ki so jo delali popi in duhovniki, zato sem iskal poštenost.“ Piše še: ”Pri Jehovovih pričah je opazil skladnost besed in dejanj.“ Potem je Ivan dodal: ”Hvaležen sem Bogu, da mi je dovolil spoznati resnico.“
Trybuna poroča, da je Ivan starešina v skupščini v mestu Lvov, kjer ”je 13 skupščin z več kot 2 000 verniki.“. . . ’V vseh drugih verskih skupinah vlada duh nacionalizma, med mojimi soverniki pa tega ni,‘ pravi Grevniak.“
Ta enotnost se je pokazala na kongresu Jehovovih prič v Varšavi, kjer je na različnih delih stadiona bil program istočasno v poljščini in ruščini. Bilo ni nikakršnega nacionalističnega trenja.
Zofia Uszynska je bila tudi prevzeta nad organizacijo prenočišč, prehrane in medicinske oskrbe za več kot 35 000 udeležencev kongresa. Zaključila je: ”Nikdar še nisem sodelovala v tako čudovitem, prijateljskem javnem shodu.“
Poljski dnevnik Sztandar Młodych (Zastava mladih) je poročal o pripravljanju stadiona za sprejem tolikih obiskovalcev: ”Kot v kakšni dobrodelni akciji so Jehovovi sledilci obnovili klopi, podzemeljske hodnike in toalete in očistili zelenice. Stroške kongresa so plačali iz lastnih žepov. Jehovove priče so obiskovalcem pripravili okrog 22 000 privatnih prenočišč, priskrbeli hrano za sovjetske državljane in poskrbeli za lastno zdravstveno oskrbo.“
Jehovove priče v Vzhodni Evropi prav gotovo že doživljajo ”svetlejše dni“ in molijo, da bi tak nov priznan položaj, kot ga imajo v Romuniji, Madžarski in Poljski kmalu dobili tudi na Češkoslovaškem, Albaniji, Bolgariji in Sovjetski zvezi. (2. Tesaloničanom 3:1; 1. Timoteju 2:1, 2)
[Slika na strani 29]
Sovjetske Jehovove priče na kongresu ”Čisti jezik“ v Varšavi so tudi imeli kandidate za krst (zgoraj in vstavek), ruski govornik, program in sovjetski delegati pred svojimi avtobusi