Pogled v svet
Ugrabitve v Latinski Ameriki
Ugrabitve so, kot poroča argentinski časopis Ámbito Financiero, v Latinski Ameriki postale večmilijonski dolarski posel. Leta 1995 so tam prijavili kar kakih 6000 ugrabitev. V nedavni raziskavi so odkrili, da jih je bilo daleč največ v Kolumbiji, saj jih je bilo leta 1995 kar 1060, sledijo ji Mehika, Brazilija in Peru, kjer so v istem obdobju ugrabili na stotine ljudi. Kolumbijski ugrabitelji vsako leto za odkupnine dobijo okoli 300 milijonov dolarjev. V Braziliji pa se je znesek, plačan ugrabiteljem, leta 1995 potrojil in je znašal skupaj okoli milijardo dolarjev. Ugrabljenci utegnejo biti bogati in slavni, lahko pa so to tudi povprečni turisti ali gospodinje iz manj premožnih družin. Kdaj pa kdaj so ugrabitelji voljni sprejeti odkupnino po obrokih. Tu in tam se zgodi, da žrtve obroke plačujejo še celo potem, ko je talec že izpuščen, saj se bojijo nadaljnjih ugrabitev.
Optimizem je lahko zdravilen
Nedavna raziskava, ki so jo opravili na Finskem, je potrdila domnevo, da se zaradi pesimizma lahko zveča nevarnost, da duševno in telesno zbolimo, medtem ko lahko optimizem prispeva k zdravju. Nekako štiri do deset let so opazovali 2500 moških, starih od 42 do 60 let. In kot piše revija Science News, so znanstveniki sporočili, da je teh, ki se jih je loteval »zmeren ali pa velik obup, [. . .] umrlo dvakrat ali trikrat več kakor tistih, ki so dejali, da so le malo ali pa sploh nič obupani; v prvi skupini je bilo tudi več raka in srčnih infarktov«.
Pretežki otroci
Kot piše časopis The Weekend Australian, je dr. Philip Harvey, strokovnjak za prehrano, ki se ukvarja z javnim zdravjem, nedavno izjavil, da »se avstralski otroci redijo in to zelo hitro«. Zaskrbljen pa je zaradi izsledkov nedavne raziskave, ki je odkrila, da se je v Avstraliji delež pretežkih otrok v zadnjih desetih letih podvojil. In približno deset odstotkov otrok, starih od devet do petnajst let, zaradi teh težav potrebuje zdravniško oskrbo. Dr. Harvey meni, da se odstotek pretežkih otrok v naslednjih desetih letih kaj lahko spet podvoji. Časopis še omenja, da je glavni razlog za to, da so otroci vse bolj debeli, tako kakor pri odraslih, premalo gibanja, poleg tega pa še hrana z veliko maščobami.
Slab zrak
Svetovni sklad za naravo (WWF) je povzel, da je Rim onesnažen z bencinom, domnevnim rakotvornim onesnaževalcem, ki ga izpuhavajo avtomobili. WWF-jevi raziskovalci so 400 mladih prostovoljcev, starih od osem do osemnajst let, opremili s senzorji za zaznavanje bencina. In ta raziskava je pokazala, da je v Rimu v enem »kubičnem metru zraka povprečno 23,3 mikrograma bencina«; ta številka pa precej presega zakonito mejo, 15 mikrogramov na kubični meter. Italijanski časopis La Repubblica poroča, da so znanstveniki na temelju te raziskave pojasnili, da bi bilo, če bi le en dan vdihavali onesnažen rimski zrak, enako, kot če bi pokadili trinajst cigaret.
Izbruh meningitisa v zahodni Afriki
International Herald Tribune poroča, da je v enem izmed najhujših zahodnoafriških izbruhov nalezljivih bolezni, kar jih pomnijo, zbolelo preko 100.000 ljudi, več kot 10.000 pa jih je umrlo. Z bakterijskim meningitisom so bili najbolj prizadeti ljudje iz suhih, prašnih področij, nekoliko južno od Sahare, kjer so dihalne infekcije že tako običajne. Zaradi te bolezni, ki se širi po zraku in se prenaša s kašljanjem ali kihanjem, pride do vnetja možganske mrene in hrbtnega mozga. Še posebej v zgodnjem stadiju se jo da preprečiti s cepljenjem in ozdraviti z antibiotiki. »Epidemija meningitisa v letu 1996 je ena daleč najstrašnejših, kar jih je Afrika južno od Sahare sploh kdaj doživela,« je dejal govornik Zdravnikov brez mej. In še dodal: »Smrtni davek pa kar raste.«
Nobene prepovedi za zemeljske mine
Mednarodni pogajalci se po dveh letih pogovorov v Ženevi (Švica) niso uspeli dogovoriti, da bi prepovedali vsesvetovno uporabo zemeljskih min. Odločili so se sicer, da bodo z zakonom prepovedali nekatere vrste in omejili uporabo drugih, toda vnovične razprave o popolni prepovedi uporabe vseh protipehotnih min se ne bodo lotili pred naslednjo revizijsko konferenco, ki pa je načrtovana za leto 2001. V teh petih letih pa bo po neki oceni zaradi zemeljskih min najverjetneje umrlo nadaljnjih 50.000 ljudi, 80.000 pa se jih bo pohabilo. In to bodo predvsem civilisti. Neki uvodnik The Washington Posta je nad to odločitvijo potožil z besedami: »Državam, ki imajo veliko min, se zdi to orožje tako vražje privlačno, čeprav po sporu, zaradi katerega mine tudi položijo, te pobirajo brutalen in neustavljiv davek med civilisti.« Kot menijo Združeni narodi, je v 68 državah trenutno zakopanih kakih 100 milijonov min.
Nagla rast mest
Po poročilu izdaje Združenih narodov The State of World Population 1996 se v mesta seli vedno več ljudi. V naslednjih desetih letih bo prebivalstvo svetovnih mest štelo 3,3 milijarde, kar je približno polovica načrtovanega svetovnega prebivalstva, 6,59 milijarde. Leta 1950 je bilo 83 mest z več kot milijon prebivalci. Danes pa jih je preko 280. In pričakujejo, da jih bo do leta 2015 skoraj še enkrat toliko. Leta 1950 je imelo več kot 10 milijonov prebivalcev le mesto New York, danes pa je takih mest 14. Na vrhu seznama je Tokio, kjer živi 26,5 milijona ljudi.
»Narava zna bolje«
»Narava zna bolje opraviti z naftnimi izlivi,« poroča revija New Scientist. Naravovarstveniki so se leta 1978, ko se je naftni tanker Amoco Cadiz zaletel v bretansko obalo v severni Franciji, ustrašili, da bo prišlo do okoliške katastrofe. Krajevne oblasti so z nekega področja šest mesecev odstranjevale na tisoče ton z oljem onesnaženega blata in močvirja. Neko drugo onesnaženo področje pa je ostalo neočiščeno. Sedaj pa, ko so ti področji primerjali, so odkrili, da so očiščevalne ekipe odstranile toliko blata in močvirja, da se kar 39 odstotkov močvirnega rastlinstva ni več obnovilo. Na nedotaknjenem področju pa so morski valovi blato tako dobro sčistili, da sedaj uspeva tam 21 odstotkov več rastlin kakor pred izlitjem nafte. Močvirje si je popolnoma opomoglo in že nekaj let v njem ne opažajo nobenih znakov onesnaženja z nafto.
Nepremišljeno vodno kolesarjenje
V Združenih državah so vse bolj priljubljeni osebni vodni čolni, širom poznani kot vodna kolesa. Tak čolniček lahko doseže hitrost tudi do 100 kilometrov na uro, na njem pa lahko uganjate takšne spretnosti kakor na motornem kolesu. Vendar so zaskrbljeni, ker je zaradi teh čolnov vedno več resnih, včasih celo pogubnih nesreč. In kot poroča The Wall Street Journal, sodijo, da »kar 60 odstotkov nesreč povzročijo ljudje, ki si sposodijo čoln«. Večina voznikov resda v skladu z zakonom nosi rešilne jopiče, a mnogi imajo le malo izkušenj s tem, kako se pri čolnarjenju vesti, in vozilo nepremišljeno upravljajo. Neki uslužbenec obalne straže je tako pojasnil, da je, »ko se voznik požene s hitrostjo 80 kilometrov na uro in trešči v vodo, to enako, kakor če bi se zaletel v kako stavbo«.
Odkrili – 2000 let star čoln
Ko se je leta 1986 nivo vode v Galilejskem jezeru rekordno znižal, je na svetlo prišel čoln iz Jezusovega časa. Čoln je bil od tedaj potopljen v neki ohranjevalni snovi, ki je upočasnila njegovo propadanje. National Geographic poroča, da so ga sedaj iz te snovi dvignili in razstavili blizu mesta Magdala. »Dolg je okoli osem metrov, na njem so uporabljali ribiško mrežo s plovci in lahko je sprejel štiri veslače in krmarja,« pojasnjuje Shelley Wachsmann, vodja izkopavanja. Dodal je še: »Zanj so porabili vsaj sedem različnih vrst lesa, med drugim tudi ostanke starih ladij. Vzrok za to je lahko pomanjkanje lesa ali pa je bil lastnik silno reven.«
Zagotavljanje normalne rasti
Poročilo v Jornal do Brasil navaja, da na rast otroka ne vpliva le dednost. »Pravilno rast zagotavlja predvsem dobra prehrana,« omenja ta časopis in dodaja, da se srednjerazredne družine običajno slabo hranijo. »Druga temeljna stvar, ki spodbuja rast, je redna vadba,« opaža profesor endokrinologije Amelio Godoy Matos. »Poleg tega bi morali otroku zagotoviti še večurno mirno spanje, saj se hormon, ki vpliva na rast, nalaga samo takrat, ko otrok spi,« je dejal. Čustvene težave pa lahko rast otroka upočasnijo. Po besedah endokrinologa Walmirja Coutinhoja »otrokovemu spancu škoduje nepretrgano večurno gledanje televizije, še zlasti nasilnih filmov, kar lahko moti zdrav razvoj«.