Zakaj rešiti deževne gozdove

MNOŽICA opazuje nogometno tekmo in se divje zabava. Želi si, da bi tekma trajala večno. Toda, začnejo streljati igralce. Mrtve enega za drugim odnašajo z igrišča. Množica postane ogorčena, ko se igra upočasni.

Krčenje gozdov je temu zelo podobno. Gozdovi so človeštvu v užitek, pravzaprav je človeštvo od njih odvisno. Toda ubijajo jih še naprej, enako kot igralce: posamezne vrste rastlin in živali, s svojim zamotanim medsebojnim delovanjem, so tisto, kar ohranja gozdove žive. To pa je veliko več kot igra. Krčenje gozdov zadeva tebe. Zadeva kakovosti tvojega življenja, četudi deževnega gozda še nisi nikoli videl.

Menijo, da je prednost deževnih gozdov ogromna raznolikost živih stvari, ki jo znanstveniki imenujejo biološka raznolikost. V manj kot pol kvadratnega kilometra malezijskega deževnega gozda lahko raste kakšnih 835 vrst dreves, kar je več kot v Združenih državah Amerike in Kanadi skupaj.

Toda ta bohoten kompleks življenja je ranljiv. Nek znanstvenik je primerjal posamezne vrste z zakovicami na letalu. Več zakovic se zrahlja, več drugih prične popuščati pod povečanim pritiskom. Če je ta primerjava točna, potem je naš planet kot ”letalo“, v težavah. S krčenjem deževnih gozdov se, po ocenah, vsako leto izgubi na deset tisoče vrst rastlin in živali. Odstotek iztrebljanja pa je danes nekako 400-krat hitrejši, kot je bil kdajkoli prej v zgodovini planeta.

Znanstveniki obžalujejo izgubo spoznanja flore in faune, ki bi jim ga nudila ta področja biološke raznolikosti. Pravijo, da je to enako, kot bi sežgali knjižnico, preden bi prebrali njene knjige. Toda izgube so še bolj otipljive. Tako na primer v Združenih državah Amerike za osnovo kakšnih 25 odstotkov zdravil uporabljajo rastline tropskih gozdov. Eno takšnih zdravil je dvignilo odstotek zmanjšanja rizika pri otroški levkemiji od 20 odstotkov v 1960. letih na 80 odstotkov v letu 1985. Po mnenju World Wildlife Fund deževni gozdovi ”predstavljajo ogromno lekarno“. Neštetih rastlin pa še niso odkrili in zato še niso raziskane glede zdravniške uporabe.

Prav tako malokdo med nami ve, koliko naše hrane iz žitaric izhaja iz rastlin, ki so prvotno rasle v deževnih gozdovih. (Glej okvir na 20. strani.) Do današnjega dne so znanstveniki gene iz odpornih gozdnih rastlin uporabljali kot dodatek za odpornost proti boleznim pri njihovih bolj občutljivih naslednikih, domačemu žitu. Znansteniki so tako zaradi manjše izgube pri pridelku privarčevali stotine milijonov dolarjev.

Nadalje, ne vemo, kašna hrana iz deževnih gozdov se še lahko pojavi in bo vsesplošno priljubljena. Večina Severnih Američanov ne ve, da so samo pred 100 leti njihovi predniki smatrali banano kot čuden, eksotičen sadež in so za eno banano, ki je bila lepo zavita, plačevali 2 dolarja.

Svetovna slika

Glavna žrtev krčenja gozdov pa je človek sam. Vplivi na celotno okolje preplavljajo svet, dokler ga ne bodo popolnoma obkrožili. Kako? Poglejmo si še enkrat tipičen deževni gozd. Že ime samo pove, da je dež njegova izrazita značilnost. Na dan ga lahko pade več kot 20 cm in nad 9 m na leto. Deževni gozd je zasnovan tako dovršeno, da lahko obvladuje take divje plohe.

Baldahin dreves zmanjša moč kapljic tako, da ne morejo sprati zemlje. Mnogo listov ima na koncih podaljške ali vršičke, po katerih voda po kapljicah odteka in tako se razdele težke kaplje. Močan naliv se zmanjša na enakomerno kapljanje, ki nežno pada na tla. Vršički listov tudi dopuščajo, da se voda hitro razlije in tako lahko pride do izparevanja, vračila vlažnosti atmosferi. Sistem korenin vsrka 95 odstotkov vode, ki doseže gozdna tla. Gledano v celoti gozd vsrka dež kot ogromna goba in vodo nato počasi spušča.

Toda z izginjanjem gozdov dež težko udarja naravnost na izpostavljeno zemljo in jo odnaša v tonah. Tako se na primer na Slonokoščeni obali v Zahodni Afriki, izgubi na enem hektarju rahlo nagnjenega tropskega deževnega gozda samo kakšne tri kilograme zemlje na leto. Področje enake velikosti, kjer je gozd iztrebljen in zemljišče obdelano, pa izgubi 90 ton zemlje na leto, če je področje golo, pa 138 ton.

Takšna izguba zemlje povzroči več kot samo uničenje področja za kmetovanje ali pašo. Ironično pri vsem tem je, da se jezovi, ki so povzročili veliko iztrebljenje gozdov, pri tem sami uničijo. Z blatom, ki ga prinašajo reke s področij skrčenih gozdov, se hitro zamašijo in so neuporabni. Tudi obalna področja in drstišča so polna blata.

Vplivi na deževje in na vreme sámo so še bolj strašni. Reke ki tečejo iz tropskih deževnih gozdov so večinoma skozi vse leto polne. Toda brez gozdov, ki bi uravnavali pritok vode v reke, se po nenadnem dežju prenapolnijo in nato osušijo. Tako se pojavijo obdobja poplav in suše. To vpliva na deževni ciklus tudi tisoče kilometrov okoli, ker deževni gozdovi prispevajo v ozračje tistega področja takorekoč polovico vlage. Krčenje gozda je tako prispevalo k poplavam v Bangladešu kot tudi k suši v Etiopiji, ki je v zadnjem desetletju zahtevala toliko žrtev.

Toda krčenje gozdov lahko vpliva tudi na podnebje celotnega planeta. Deževne gozdove imenujejo zelena pljuča zemlje, ker iz zraka jemljejo ogljikov dioksid, ki ga uporabljajo za gradnjo debel, vej in skorje. Ko gozd požgejo, se ves ogljik dvigne v ozračje. Problem je v tem, da je človek v ozračju vskladiščil preveč ogljikovega dioksida (s kurjenjem fosilnih goriv in s krčenjem gozdov). Morda je že sprožil vsesplošno otoplitev, imenovano učinek tople grede, ki grozi, da bo na obeh polih stopila led in dvignila gladino morja, ki bo preplavilo obalna področja.a

[Podčrtne opombe]

Nič čudnega ni, da ta kriza zadeva ljudi vsega sveta. Ali naredijo kaj v tej smeri? Ali se kaže kakšna rešitev? Ali obstoja kakšno upanje za to žalostno stanje?

[Okvir na strani 20]

Radodarnost tropskih deževnih gozdov

Ali je kje blizu vas kakšen delček tropskega deževnega gozda? Razmislite o hrani, ki se je prvotno našla samo v deževnih gozdovih: riž, koruza, (sladki) krompir, manioka (tapioka), sladkorni trs, banane, pomaranče, kava, paradižnik, čokolada, ananas, avokado, vanilija, grenivka, razni orehi, začimbe in čaj. Našteli smo jih samo nekaj. Dobra polovica vseh svetovnih pridelkov ima za osnovo rastline, ki izhajajo iz deževnih gozdov!

Razmisli o zdravilih: alkaloidi iz ovijalk se uporabljajo za sprostitev mišic pred operacijo; učinkovite sestavine hidrokortizona za boj zoper vnetja, kinin za boj proti malariji, digitalis za bolezni srca, diosgenin v pilulah za kontrolo rojstev in ipecac za preprečitev bruhanja. Vse to izhaja iz rastlin deževnega gozda. Druge rastline so dale nekaj upanja za boj proti AIDSu in raku, kakor tudi zoper drisko, vročino, kačjemu piku, vnetju očesne veznice in drugih očesnih bolezni. Ni nam znano kakšna zdravila so nam morda še vedno skrita. Znanstveniki so raziskali manj kot 1 odstotek rastlinskih vrst deževnega gozda. Nek botanik je objokoval: ”Uničujemo stvari, za katere niti ne vemo, da obstojajo.“

Toda iz izginjajočih se gozdov izhaja še več proizvodov: mleček gumijevca, smole, vosek, kisline, alkohol, začimbe, sladila, barvila, vlakna, kot na primer tista, ki jih uporabljajo za rešilne jopiče, drevesna smola, ki jo uporabljajo za izdelavo žvečilnih gumijev, bambus in trstovec — ki je osnova za obširno svetovno industrijo.

[Slika na strani 18]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Vloga gozdov

[Slika na strani 19]

Kaj povzroči krčenje gozdov