Uničeno v eni sekundi!

SPREHAJAŠ se skozi kraljestvo zelenkastega somraka, med opornimi stebri, drevesi, ki se dvigajo do višine 15-nadstropij. Nad tabo je zamotano življenje, najgostejša in najbogatejša zemeljska ekosfera. Drevesa so ovešena z ovijalkami, dolgimi po več sto metrov in ovita z rastlinami, zasidranimi po vseh deblih in vejah. Bujno tropsko cvetje odišavlja zrak, ki je takšen kot v rastlinjaku.

To je tropski deževni gozd. Je več kot samo nekakšen lep kraj, več kot obokani hodniki zamegljenih gozdov, skozi katere prodirajo žarki svetlobe. To je neverjetno zapleten mehanizem, čigar deli usklajeno delujejo z veliko natančnostjo.

Tukaj je obilje življenja, edinstvene vrste, ki jih ne najdemo nikjer drugje na zemeljskem površju. Deževni gozdovi zavzemajo samo 6% zemeljine kopenske površine, toda v njih živi polovica vseh rastlinskih in živalskih vrst. Proizvajajo okoli tretjino vseh živih stvari na zemlji. Visoko nad tabo je gozdni baldahin, kjer domujejo eksotičen mrčes, ptice, opice in drugi sesalci. Mnogi se nikoli ne spustijo na tla. Drevesa jim nudijo hrano in dom v zameno pa jih oprašujejo ali pa raznašajo semena v svojih odpadkih, ko pojedo njihove sadeže.

Vsak dan so nalivi, ki napajajo gozdove, ter z gorivom oskrbujejo njihov dovršen življenjski ciklus. Izpirajo drevesno listje in odpadke z debel v hranljivo bogato juho, ki daje hrano epifitu, to je rastlinam, ki rastejo na drugih rastlinah, a niso prave zajedalke, na primer mah. V zameno epifit pomaga drevesom, da dobijo iz zraka svojo glavno hrano, dušik. Mnogi epifiti imajo listnate ”rezervoarje“, ki držijo več litrov vode, to so majhni ’ribniki‘ visoko v zraku, ki so prebivališča za drevesne žabe, močerade in ptice.

Vsaka hrana, ki dospe do gozdnih tal, se hitro predela. Sesalci, tropi insektov in bakterije sodelujejo pri predelavi orehov, živalskih trupel in listja v odpadni material, ki ga tla željno sprejmejo. Če bi si rad obrisal s svojih nog nesnago, bi lahko to storil na debelem gobastem predpražniku iz belih vlaken, mreži iz korenin in gob. Te gobe pomagajo koreninam hitro vsrkati hranila, preden jih dež spere.

Toda vzemimo, da je bil tvoj sprehod skozi deževni tropski gozd omejen na majhen predel, na področje v velikosti igrišča za ameriški nogomet. Nenadoma ta celotni predel izgine. Popolnoma je uničen — v eni sami sekundi! In ko to z grozo opazuješ, se v naslednji sekundi takoj zraven izbriše predel iste velikosti in zopet v naslednji sekundi še en tak predel in tako dalje in tako dalje. Končno stojiš sam na prazni ravnini, na zemlji, ki jo žge bleščeče tropsko sonce.

Po nekaterih ocenah se tako hitro uničujejo tropski deževni gozdovi, drugi pravijo, da izginjajo še hitreje. Revija Newsweek navaja, da se vsako leto izbriše področje v velikosti polovice Kalifornije. Revija Scientific American, od septembra 1989, meni, da je to področje tako veliko kot sta Švica in Nizozemska skupaj.

Toda kakršna koli je že razsežnost, škoda je zastrašujoča. Krčenje gozdov je povzročilo vsesplošen preplah, še posebej glede ene dežele.

Značilen primer: Brazilija

Leta 1987 so satelitski posnetki področja Amazonke pokazali, da se na tem področju iztrebi veliko več gozda kot so nekateri mislili da se ga poseka po celi zemlji! Na tisoče ognjev je osvetljevalo noči, ko so ljudje žgali gozd, da bi ga očistili. Dimni oblak je bil velik kot Indija in tako gost, da so morali zapreti nekaj letališč. Po neki oceni v porečju Amazonke, vsako leto posekajo za velikost Belgije takšnega deževnega gozda.

Brazilski strokovnjak za okolje José Lutzenberger je imenoval to ”največje razdejanje v zgodovini življenja“. Vsepovsod po svetu se strokovnjaki za okolje borijo proti temu. Stanje deževnih gozdov postavljajo v središče zanimanja javnosti. Celo napisi na majicah in rock koncerti naznanjajo: ”Rešite deževne gozdove.“ Nato je prišlo do finančnih pritiskov.

Brazilija ima preko sto tisoč milijonov dolarjev dolga v tujini in 40% svojega izvoznega zaslužka mora plačati samo za obresti. Zelo odvisna je od tuje pomoči in posojil. Tako so mednarodne banke pričele zadržavati posojila, ki bi se morda uporabljala za uničevanje gozdov. Razviti narodi so obljubili, da bi prevzeli nekaj brazilskega dolga za izboljšavo zaščite njihovega okolja. Predsednik Združenih držav Amerike Bush je celo zaprosil Japonsko, naj ne posodi Braziliji denarja za izgradnjo hitre ceste skozi neoskrunjene deževne gozdove.

Vsesplošen problem

Po mnenju mnogih Brazilcev veje iz vsega tega pritiska hinavščina. Razvite dežele so že zdavnaj zdesetkale svoje gozdove in komaj verjetno je, da bi takrat komu dovolile to preprečiti. Združene države Amerike sedaj izsekujejo zadnje izmed svojih deževnih gozdov. Res je, da to niso tropski gozdovi: so pa deževni gozdovi zmernega podnebja severozahodnega Pacifika. Življenjske vrste bodo tam prav tako izginile.

Krčenje gozdov je tako vsesplošni problem, ne samo brazilski. Izgube tropskih deževnih gozdov so največje ravno v našem času. Nad polovico teh gozdov se izseka izven Brazilije. Centralna Afrika in Jugovzhodna Azija sta drugi dve največji področji deževnih gozdov in tudi tam le ti hitro izginjajo.

Krčenje gozdov ima vsepovsod enake posledice. Za milijone pomeni lakoto, žejo in smrt. Ta problem zadeva tudi tvoje življenje. Vpliva na hrano, ki jo uživaš in zdravila, ki jih uporabljaš, na vreme, kjer živiš — morda celo na prihodnost človeštva.

Toda upravičeno se morda sprašuješ: ’Kako lahko imajo ti deževni gozdovi tako daleč segajoče vplive? Kaj če izginejo v nekaj desetletjih, kot to pravijo nekateri strokovnjaki? Ali bo to zares tako velika tragedija?‘

Preden lahko odgovorimo na ta vprašanja, pa se moramo vprašati: Iz katerih razlogov uničujejo gozdove?