Krščansko gledišče o kajenju

BIBLIJA izrecno ne omenja tobaka niti kajenja. Oboje je bilo tedaj na Bližnjem vzhodu nepoznano enostavno zato, ker tobak izvira iz Južne Amerike, Mehike in zahodnoindijskih otokov in ga vse do 16. stoletja ni bilo mogoče najti nikjer drugje.

Ali pa to pomeni, da Biblija nima ničesar reči o tej zadevi? Sploh ne. Ona jasno pokazuje na temeljna načela, ki jih lahko uporabimo povsod in nam lahko služijo kot smernice za naše vedenje. Katera od njih so pomembna v tej zadevi?

Ljubezen do Boga in do bližnjega

Jezusove besede »‚Ljubi svojega Boga Jehovo z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vso svojo močjo in z vsem svojim razumom‘ in ‚svojega bližnjega kot samega sebe‘«, naj bi bile osnovna gonilna sila vsakega kristjana. (Luk. 10:27, NS)

Kako more nekdo ljubiti Boga z vsem svojim srcem, razumom in močjo, hkrati pa se vdajati razvadi oziroma pregrehi, ki uničuje njegove sposobnosti in vodi v bolezni ter prerano smrt? Kako pokazuje cenjenje Božjega daru življenja, če hkrati vdihava zasvojevalno mamilo nikotin? Bog je »vsem ljudem dal življenje in dih«. (Ap. d. 17:24, 25, Foto Biblija) Ali bi naj zastrupljali ta od Boga prejeti dih? Kajenje je v Božjih očeh pregreha, se pravi, »slaba navada, ki nekoga obvladuje; nemoralen način življenja«. (Duden, Veliki slovar nemškega jezika)

Ali pokazuje kadilec ljubezen do svojega bližnjega, če njegov neprijetni ustni zadah in dim smradita obleko in zrak? Kako pa je s kadilčevimi najbližjimi sorodniki, zakonskim tovarišem in otroki? Ali hoja po poti, ki zanje lahko pomeni soočenje s kadilčevo prerano, bolečo in počasno smrtjo, pomeni izkazovanje ljubezni? Ali se z vsiljevanjem drugim, da pasivno kadijo in vdihujejo strupen dim, ki ga izdihava kadilec, razodeva krščanska obzirnost do bližnjega? Zato ni nič nenavadnega, če botanični vrt v španskem mestu Blanes tobak uvršča med strupene rastline!

Kaj pa ljubezen do sebe? Pravilno je, da se ljubimo do te mere, da skrbimo za svoje telo ter za svoje duševno in duhovno zdravje. Apostol Pavel je pojasnil: »Saj vendar nihče ni nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje.« Ali pokazujemo ljubezen do sebe, če smo sužnji razvade, ki počasi uničuje naše zdravje? (Ef. 5:28, 29, EI)

Bog Jehova je obljubil ‚nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo prebivala pravičnost‘. (2. Pet. 3:13) To bo novi, čisti svet, brez vsakega onesnaževanja. Tedaj bo kajenje prepovedano in ljudje ne bodo niti imeli želje po čem takšnem. Zakaj torej sedaj kaditi? Naslednji Pavlov nasvet je zelo umesten: »Ker imamo torej te obljube, ljubljeni, očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo svetost v strahu Božjem.« (2. Kor. 7:1) Nikotin dobesedno onesnažuje meso. Kajenje kristjanu onemogoča, da bi ‚daroval svoje telo v živo, sveto in Bogu všečno daritev in bi bilo njegovo bogoslužje duhovno‘. (Rim. 12:1, EI) Razum sili k zaključku: Kajenje je škodljivo in v nasprotju s temeljnimi načeli. Zato je želja po ugajanju Bogu najboljši motiv za prenehanje kajenja.

Zakaj so nehali kaditi

Po vsem svetu so že milijoni nehali kaditi. Torej je to mogoče. Toda kako? Kaj je za to potrebno? Potreben je močan motiv. Za mnoge je to zdravje, samospoštovanje ali ljubezen do družine. Toda nekatere motivira njihovo verovanje - želijo ugajati Bogu.

Kako je bilo z Rayem, Billom, Amy in Harleyem, ki so bili omenjeni v drugem članku? Zakaj so nehali kaditi?

Bill, nekoč bradat, dolgolas umetnik, je z Jehovinimi pričami preučeval Biblijo. In kaj je temu sledilo? »Zadal sem si cilj, da hočem ugajati Bogu ter mu služiti s čistim telesom in razumom. To je bilo kot skok v mrzlo vodo, ne pa umik po korakih. Prvega januarja 1975 sem zadnjikrat potegnil iz cigarete, nato pa sem škatlo vrgel proč. Od takrat sem precej izboljšal svoje zdravje. Še vedno sicer nekoliko boleham za pljučnim emfizmom, toda potem ko sem nehal kaditi, se je izboljšal celo moj občutek za barve.«

Amy, operacijska instrumentarka, takole pojasnjuje, kako je prenehala s kajenjem: »Asistirala sem pri mnogih operacijah na odprtem srcu in videla sem najrazličnejša pljuča — od rožnatih in zdravih do temnih in zastrupljenih. Čeprav sem videla takšna zastrašujoče obolela pljuča, ki so izgledala, kot bi bila natrta s poprom, sem še naprej kadila. Zavajala sem sama sebe, saj sem si govorila: ‚Ti si še mlada, tebi se to gotovo ne bo pripetilo.‘«

»Leta 1982 pa sem začela čutiti, da bi morala urediti svoje življenje. Z Jehovinimi pričami sem pričela preučevati Biblijo. Čeprav sam stanovala pri neki Priči, sem se pogosto izmuznila na streho, da bi tam kadila! Boriti sem se morala proti sami sebi. Zato sem dolgo in goreče molila. Toda ko sem se enkrat odločila, je bilo povsem preprosto. Prva dva dneva sta bila prava preizkušnja, toda neprestana molitev je bila zame ključ do uspeha.

Harley, nekdanji mornariški pilot, se je kajenja zelo težko odvadil. »Poizkusil sem se počasi odvajati, toda ni šlo. Ko sem se nato odločil postati Jehovina priča in se želel krstiti, sem naenkrat prenehal. Naslednji trije dnevi so bili prava muka. Bil sem živčen, napet in razdražljiv. Kako zelo sem hrepenel po cigareti! Neka Jehovina priča mi je dala dober nasvet: ‚Tisti hip, ko boš želel seči po cigareti, moraš moliti k Jehovi.‘ To mi je pomagalo. Tudi neka druga misel je name napravila velik vtis: ‚Ali bi si lahko predstavljal Jezusa s cigareto v ustih?‘ Kaj takega bi bilo nemogoče. Bilo mi je jasno, da je za prenehanje kajenja potreben močan motiv. Svoji materi sem vedno govoril: ‚Škodujem le sebi, mama.‘ Toda v nekem smislu sem škodoval tudi njej.«

Tudi Ray, nekdanji mornariški častnik, se je težko odvadil kajenja. »Preden sem se srečal z Jehovinimi pričami, sem že večkrat brezuspešno poizkušal. Toda, vedno sem bil v družbi kadilcev in težko je bilo odkloniti ponujeno cigareto. Nato sem spoznal biblijske resnice in sem želel služiti Jehovi tako, kot mu je služil Kristus. Nemudoma sem prenehal kaditi. Štirinajst dni sem se bedno počutil; moje telo je vpilo po nikotinu. Toda kakšna velika sprememba! Nenadoma sem zopet postal močan. Dobro sem se počutil in zopet sem se imel v oblasti.«

Ali je vredno

Zdrav človekov razum pravi, naj opustimo škodljive navade. Toda kajenje ne škoduje le zdravju. Kajenje je smrtonosno. Kajenje je strup. Patrick Reynolds, dedič tobačnega imperija, je pred pododborom ameriškega kongresa rekel naslednje: »Mislim, da z reklamiranjem cigaret podpiramo strupen izdelek in da je moralno pravilno in dobro, če se odpovemo vsakemu reklamiranju cigaret.«

Za kristjane, ki želijo ugajati Bogu, je gotovo moralno pravilno in dobro, če se odpovejo reklamiranju cigaret, pa ne le to — iz svojega življenja morajo pregnati vsakovrstne tobačne izdelke. Cigarete (pa naj bodo tiste z nikotinom ali brez njega), cigare, tobak za polnjenje pip ali tobak za njuhanje; vse to je izdelano iz iste strupene tobakove rastline, ki vsebuje nikotin. Prav tako ti ni treba dokazovati, da si ‚veliko dosegla, punca‘. Visoka raven ne pride do izraza s samozastrupljanjem — čeprav ti želijo prodajalci bolezni in smrti dopovedati prav to!

[Okvir na strani 15]

Prebežnika iz tobačne stroke

R. J. Reynolds je leta 1875 v Severni Karolini (ZDA) ustanovil podjetje za pridelavo tobaka za žvečenje. Leta 1913 je tvrdka izdelala prvo cigareto — Camel. Od takrat dalje je posel cvetel. Po številu prodanih proizvodov in dobičku ga je v ZDA presegal le Philip Morris. Pravnuk ustanovitelja, Patrick Reynolds, sedaj star okrog 40 let, človek, ki je petnajst let sam kadil, je pretresel tobačni svet.

Leta 1986 je pred nekim pododborom ameriškega kongresa nastopil proti kajenju! Od tedaj je velik borec proti potrošnji tobaka. Kaj je spodbudilo njegov odpor proti izdelku, ki je njegovi družini pomagal do bogastva? Spominja se, kako je moral gledati očeta, strastnega kadilca, ki je počasi umiral za pljučnim emfizmom: »Kadar se spomnim na svojega očeta, pred seboj zagledam moža, ki mu je vedno primanjkovalo diha in ki premišljuje, kako dolgo bo še živel.«

Patrick se je odločil, da bo v svojem življenju naredil nekaj koristnega. »Spoznal sem, da bi lahko postal drugačen in bi iz svojega življenja nekaj napravil.« Pravi, da bi bilo »zelo nemoralno«, če bi se še naprej zavzemal za prodajanje »dokazanega morilca«.

Če je tobačna industrija roka, ki me je nekoč hranila, tedaj je ta roka hkrati umorila na milijone ljudi in umorila jih bo še milijone, vse dokler se ljudem ne bodo odprle oči in bodo spoznali nevarnosti kajenja.« (The New York Times, 25. oktober 1986)

David Goerlitz je bil fotomodel, znan kot Winstonov človek v reklami za cigarete znamke Winston. Opustil je cigaretne reklame in sedaj je govornik Ameriške lige za boj proti raku. Zakaj takšna sprememba? V nekem televizijskem intervjuju 29. decembra 1988 je rekel: »Obiskal sem svojega brata na oddelku za rakaste bolezni bostonske bolnišnice. Na lastne oči sem videl rezultate svojega dela — trpeče bolnike, ki se imajo za svojo rakasto bolezen zahvaliti kajenju. Zavedel sem se, kako uničujoče se kajenje odraža na žrtvah samih, pa tudi na žrtvah žrtev, na njihovih družinah. Videl sem moške, ki še niso imeli petdeset — brez las, s cevkami v vratu in želodcu. Počutil sem se krivega in odločil sem se, da preneham s tobačnimi reklamami.«